Appeal dismissed; court fee applies to appeal against preliminary ruling rejection unless tax-free by law.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's challenge to a first-instance decision ordering a court fee for an appeal against the rejection of a preliminary ruling request. The appellant argued the appeal was tax-free because it did not concern the main case, but the court found no statutory exemption. Since the fee obligation arises automatically upon filing unless a specific law exempts it, and no such exemption exists for this type of appeal, the fee order was upheld.
Legislator headnote
AI generatedZST-1 5. člen; ZST-1 10. člen: Court fees are mandatory for all proceedings unless explicitly exempted by law or tax schedule; appeals against preliminary ruling rejections are not tax-free.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep, v zvezi s sklepom o popravi z dne 7. 12. 2016, potrdi.
[JEDRO]
ZST-1 v 5. členu jasno določa nastanek taksne obveznosti: če ni v omenjenem zakonu ali taksni tarifi določeno drugače, nastane za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, taksna obveznost ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva. Poleg tega ZST-1 v 10. členu določa tudi primere taksnih oprostitev na podlagi zakona, in sicer se taksa ne plača v taksativno naštetih primerih iz četrtega odstavka tega člena ali kadar tako določa poseben zakon. Glede na to, da pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga tožene stranke za prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja ne sodi med taksativno naštete primere, prav tako pa tudi noben posebni zakon ne določa taksne oprostitve za pritožbo zoper tak sklep, je taksna obveznost za takšno pritožbo podana in je zanjo treba plačati sodno takso.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma navedenim sklepom v zvezi s sklepom o popravi z dne 7. 12. 2016 je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog I Pg 159/2014 z dne 28. 10. 2016 zavrnilo (I. točka izreka) in še odločilo, da začne rok za plačilo sodne takse teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (II. točka izreka).
2. Proti temu sklepu se pritožuje tožena stranka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje prepričano, da pritožba tožene stranke zoper sklep o prekinitvi postopka ni takse prosta, vendar te odločitve po vsebini ni pojasnilo, niti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj je sodno takso odmerilo prav po tarifni številki 30010. Tožena stranka ve, po kateri tarifni številki je naslovno sodišče odmerilo sodno takso, ne ve pa, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih se je odločilo ravno za to tarifo. Po stališču pritožbe je izpodbijani sklep v bistvenem neobrazložen in ga ni mogoče preizkusiti. Ne glede na navedeno pa je tožena stranka prepričana, da bi morala biti pritožba takse prosta, zato je izpodbijani sklep v vsakem primeru nezakonit, v konkretnem primeru je namreč tožena stranka vložila pritožbo zoper odločitev, ki se ne tiče glavne stvari in je pritožba zato takse prosta.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Predmet pritožbene presoje je pravilnost in zakonitost sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je zavrnilo ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep, s katerim je zavrnilo predlog tožene stranke za prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja.
5. Sodišče druge stopnje je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, ter v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona. Po tako opravljenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo v pritožbi zatrjevanih niti uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev absolutne narave. Odločitev, ki jo je sprejelo, je tudi v zadostni meri obrazložilo, obrazložitev pa vsebuje razloge, ki omogočajo preizkus pravilnosti sprejete odločitve, zato je neutemeljena pritožbena graja, da zaradi pomanjkanja razlogov izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti.
6. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v 5. členu jasno določa nastanek taksne obveznosti: če ni v omenjenem zakonu ali taksni tarifi določeno drugače, nastane za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, taksna obveznost ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva. Poleg tega ZST-1 v 10. členu določa tudi primere taksnih oprostitev na podlagi zakona, in sicer se taksa ne plača v taksativno naštetih primerih iz četrtega odstavka tega člena ali kadar tako določa poseben zakon. Glede na to, da pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga tožene stranke za prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja ne sodi med taksativno naštete primere, prav tako pa tudi noben posebni zakon ne določa taksne oprostitve za pritožbo zoper tak sklep, je taksna obveznost za takšno pritožbo podana in je zanjo treba plačati sodno takso. Pritožba zoper zadevni sklep torej ni takse prosta, prav tako pa v taksni tarifi ni posebej taksirana, zato je prvostopenjsko sodišče sodno takso po tarifni števili 30010 v višini 33,00 EUR pravilno odmerilo.
7. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje, v zvezi s sklepom o popravi, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).