Appeal granted; first-instance court must retry denationalization case after procedural error. Denationalization request valid without ID if property details unchanged.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal against the first-instance court's dismissal of a denationalization request, ordering the case to be retried. The petitioner argued that a hearing was required to prove eligibility under the Denationalization Act, while the lower court had rejected the claim due to a perceived procedural defect. The court ruled that an identification certificate is only mandatory if property details have changed, which was not the case here, thus the original dismissal was procedurally flawed.
Legislator headnote
AI generated62. člen Zakona o denacionalizaciji; 4. odstavek 62. člena ZDen: An identification certificate is not a mandatory component of a denationalization request unless the specific circumstances require it for verifying the claim's validity, such as when parcel numbers have changed.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanem delu (2. točka izreka) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Katere formalne sestavine mora vsebovati zahteva za denacionalizacijo, primeroma določa 62. člen Zakona o denacionalizaciji. Ker iz citiranega predpisa ne izhaja izrecna zahteva, da mora predlagatelj predložiti tudi indentifikacijsko potrdilo, je odgovor na vprašanje, ali to v konkretnem primeru predstavlja sestavino, brez katere se vloga ne more obravnavati, odvisen od tega, ali je ta listina potrebna za ugotavljanje upravičenosti zahteve v smislu 4. odstavka 62. člena ZDen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek proti nasprotni udeleženki Mestni občini Ljubljana. Predlog predlagatelja za denacionalizacijo je zavrnilo.
Proti odločitvi o zavrnitvi predloga (2. točka izreka) se je iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka pritožil predlagatelj, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da bi moralo sodišče razpisati narok in v zadevi zaslišati predlagatelja kot stranko. Na ta način bi ta lahko dokazal svoje upravičenje iz 5. člena Zakona o denacionalizaciji.
Pritožba je utemeljena.
Katere formalne sestavine mora vsebovati zahteva za denacionalizacijo, primeroma določa 62. člen Zakona o denacionalizaciji (Ur.l. RS/I, št. 27/1991 - Ur.l. RS, št. 54/2002, v nadaljevanju ZDen). Ker iz citiranega predpisa ne izhaja izrecna zahteva, da mora predlagatelj predložiti tudi indentifikacijsko potrdilo, je odgovor na vprašanje, ali to v konkretnem primeru predstavlja sestavino, brez katere se vloga ne more obravnavati, odvisen od tega, ali je ta listina potrebna za ugotavljanje upravičenosti zahteve v smislu 4. odstavka 62. člena ZDen. Notorno je, da pristojni organ o zadevi ne more vsebinsko odločati brez predloženega identifikacijskega potrdila, kadar pride na primer do parcelacije ali prenumeracije prvotnih parcelnih številk. V takšnem primeru ni nobenega dvoma, da mora zahteva za dencionalizacijo vsebovati tudi identifikacijsko potrdilo. V obravnavani zadevi pa je bila situacija drugačna. Podatki v spisu ne nakazujejo, da bi se parcelne številke odvzetih zemljišč 254, 257/2 in 256, vl. št. 133 k.o. kakorkoli spreminjale. Prav nasprotno, na podlagi primerjave zemljiškoknjižnega izpiska vl. št. 723, v katerem so sedaj vpisane sporne parcele, in historičnega zemljiškoknjižnega izpiska za vl. št. 133 k.o. je mogoče sklepati, da v identiteti nepremičnin ni prišlo do nikakršnih sprememb. Identifikacijsko potrdilo torej, upoštevajoč konkretne dejanske okoliščine, ni obvezna sestavina zahteve za denacionalizacijo. Dodati je še, da vloga, čeprav v skopi obliki, vsebuje navedbe o vseh dejstvih, ki so pomembne za odločitev (točka III. pripravljalne vloge z dne 20.1.1995), priloženi pa so ji bili tudi listinski dokazi (primerjaj 21. člen Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP).
Ker je predlog sposoben za obravnavanje, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP).