Administrative court dismisses new legal aid request as procedurally barred by prior pending proceedings under ZUP Art. 129(1)(4).

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP je mogoče novo zahtevo zavreči tako v primeru, kadar o isti zadevi že teče postopek, kot tudi v primeru, kadar je o njej že pravnomočno odločeno. Zavrženje pa je mogoče le v primeru, kadar se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenili. Da pri njem ni prišlo do kakršnekoli spremembe, tožnik v tožbi ne zatrjuje in niti ne oporeka dejstvu, da je bilo o njegovi prošnji z odločbo tožene stranke z dne 27. 6. 2016 že odločeno ter je zato zavrženje nove vloge pravilno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnika A.A. z dne 4. 7. 2016 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) v zvezi z vložitvijo revizije, oziroma obnove postopka v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. VL 178600/2014.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je tožena stranka navedla, da je tožnik s priporočeno pisemsko pošiljko dne 4. 7. 2016 pri Upravnem sodišču RS vložil prošnjo za dodelitev bpp v zvezi z revizijo, oziroma obnovo postopka ter v zvezi z neodobritvijo bpp, pri čemer je navedel sodbo III U 83/2016 z dne 5. 6. 2016, sodbo III U 95/2016 z dne 6. 5. 2016, sodbo III U 59/2016 z dne 13. 5. 2016 in sklep VL 178600/2014 z dne 23. 5. 2016. Prošnja tožnika je bila v delu, ki se nanaša na vložitev revizije, oziroma obnove postopka v izvršilni zadevi VL 178600/2014, z dopisom z dne 10. 8. 2016 odstopljena v reševanje toženi stranki, kot stvarno in krajevno pristojnemu organu.

3. Prošnjo tožnika sestavljajo listine: obrazec BPP št. 1 z izjavo z dne 4. 7. 2011, sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 178600/2014 z dne 23. 5. 2016, tri potrdila ZPIZ in odločba Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije z dne 1. 10. 1992.

4. Po opravljenih poizvedbah po uradni dolžnosti je tožena stranka ugotovila, da se o vsebinsko isti prošnji prosilca že vodi postopek, ki še ni pravnomočno končan. O prošnji je bilo odločeno z zavrnilno odločbo št. Bpp 244/2016 z dne 27. 6. 2016, zoper katero je bila vložena tožba v upravnem sporu, ki se vodi pri Upravnem sodišču RS, oddelek v Novi Gorici, pod št. III U 268/2016, pri čemer se niti dejansko stanje niti pravna podlaga v zadevi nista spremenila.

5. Zaradi navedenega je ponovno prošnjo, skladno s 1. točko drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), kot nedovoljeno zavrgla.

6. Tožnik s tožbo izpodbija sklep. V tožbi navaja, da so bili njegovi številni razlogi iz najrazličnejših razlogov pri preko 600 vlogah zavrnjeni kot neutemeljeni. Navaja, da so bile kršene njegove človekove pravice in dostojanstvo, saj sodišče njegovih vlog ne obravnava ustrezno in na njegove ugovore ne odgovarja. Gre za eno in isto zadevo brezplačne pomoči zaradi ustreznega obravnavanja. Ne gre za nesposobnost zadeve za obravnavanje, pač pa za nesposobnost sodnikov, da bi zadevo razumeli, tako se tudi ne oporeka izmišljotinam v raznih odločbah, kljub obstoječim dokazom, kar velja tudi za konkretni izpodbijani sklep. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi.

7. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, na tožbo po vsebini pa ni odgovorila.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in zakonit ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, po oceni sodišča, natančno in kronološko povzela dejansko stanje v zadevi ter navedla utemeljene razloge za svojo odločitev, ki se jim, da bi se izognilo ponavljanju, sodišče pridružuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

10. Tožnik v tožni ne navaja niti dejstev niti okoliščin, s katerimi bi izpodbijal dejansko stanje, kot ga je v izpodbijani odločbi ugotovila tožena stranka in na katerem je utemeljila svojo odločitev.

11. Kakor je bilo ugotovljeno, je tožnik že dne 18. 6. 2016 vložil prošnjo za dodelitev bpp za vložitev revizije in obnove postopka v isti izvršilni zadevi, ki se vodi pod opr. št. Bpp 244/2016. O prošnji je bilo v upravnem postopku vsebinsko odločeno z odločbo z dne 27. 6. 2016, zoper katero je tožnik vložil tožbo, ki se vodi pri Upravnem sodišču RS, oddelek v Novi Gorici pod št. III U 268/2016. Iz III U vpisnika tega sodišča izhaja, da je sodišče s sodbo III U 268/2016-5 z dne 29. 9. 2016, tožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče ugotavlja, da je po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP mogoče novo zahtevo zavreči tako v primeru, kadar o isti zadevi že teče postopek, kot tudi v primeru, kadar je o njej že pravnomočno odločeno. Zavrženje pa je mogoče le v primeru, kadar se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenili. Da pri njem ni prišlo do kakršnekoli spremembe, tožnik v tožbi ne zatrjuje in niti ne oporeka dejstvu, da je bilo o njegovi prošnji z odločbo tožene stranke št. Bpp 244/2016 z dne 27. 6. 2016 že odločeno ter je zato zavrženje nove vloge tožnika pravilno.

13. Ker sodišče ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zaključuje, da tožba ni utemeljena in jo je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče skladno z 2. alineo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave.