Administrative court allows free legal aid claim by correcting factual error regarding execution costs timing.

I. Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1513/2016-3 z dne 28. 11. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

Neposredna dejanja izvršbe še niso bila opravljena, zato stroški v zvezi s tem še niso nastali. Tožnica je tako prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila pravočasno, to je naslednji dan potem, ko je bil izdan poziv izvršitelja. Glede na to je na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP sprejeta izpodbijana odločitev napačna, saj dejanske okoliščine ne omogočajo uporabe tega zakonskega določila.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za plačilo stroškov postopka, to je varščine v izvršilnem postopku št. I 2016/00460. Tožničino prošnjo je zavrnil s sklicevanjem na drugi odstavek 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) po ugotovitvi, da je izvršitelj A.A. tožnico s pozivom z dne 24. 11. 2016 pozval k plačilu varščine v višini 490,66 € v zvezi z opravljenim rubežem, tožnica pa je vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči 25. 11. 2016. Organ za brezplačno pravno pomoč je zaključil, da so stroški izvršilnega postopka nastali že pred dnem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in tožničino prošnjo zavrnil.

2. Tožeča stranka v vloženi tožbi zatrjuje, da je takšna odločitev materialnopravno napačna in zato nezakonita. Izvršitelj do poziva dne 24. 11. 2016 in tudi ne kasneje ni opravil nobenega rubeža, zato ni točna navedba v obrazložitvi napadene odločbe, da je izvršitelj tožnico pozval k plačilu varščine v višini 490,66 € v zvezi z že opravljenim rubežem. To izhaja tudi iz izvršiteljevega poziva za plačilo varščine, kjer je posebej zapisano, da bo izvršitelj z rubežem pričel šele po prejemu dokazila o plačani varščini. Stroški izvršilnega postopka ob vložitvi tožničine prošnje torej še niso nastali. Nastali bodo šele z opravljenim rubežem, kar bo po vložitvi tožničine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz vsega navedenega izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravočasno, zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in tožničini prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi oziroma zadevo vrne v nov postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

4. Tožba je utemeljena.

5. Prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči je bila zavrnjena s sklicevanjem na drugi odstavek 11. člena ZBPP. Ta določa, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena.

6. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči nanaša na plačilo varščine, k čemur jo je pozval sodni izvršitelj v zvezi z že opravljenim rubežem. Glede na podatke spisa, posebej poziv sodnega izvršitelja tožnici za plačilo varščine z dne 24. 11. 2016, sodišče pritrjuje tožeči stranki, da je takšen zaključek napačen. Kot izhaja iz navedenega dopisa, se bo dejanje izvršbe – rubež – opravilo šele po plačilu varščine. To je tudi v skladu s tretjim odstavkom 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki določa, da mora upnik na zahtevo izvršitelja za neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja plačati varščino po določbah 38.a člena tega zakona. V nasprotnem primeru sodišče izvršbo ustavi (peti odstavek 38.a člena ZIZ). Neposredna dejanja izvršbe torej še niso bila opravljena, zato stroški v zvezi s tem še niso nastali. Tožnica je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravočasno vložila dne 25. 11. 2016, to je naslednji dan potem, ko je bil izdan poziv izvršitelja. Glede na to je na podlagi drugega odstavka 11. člena ZBPP sprejeta izpodbijana odločitev napačna, saj dejanske okoliščine ne omogočajo uporabe tega zakonskega določila.

7. K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da je Upravno sodišče takšno stališče že zavzelo v zadevi I U 1369/2015 z dne 6. 10. 2015.

8. V izpodbijani odločbi je bilo napačno ugotovljeno dejansko stanje, zaradi česar je bilo napačno uporabljeno tudi materialno pravo, zato je sodišče, ker je treba celotno za odločitev relevantno dejansko stanje ugotoviti v upravnem postopku, na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom tega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ugotoviti dejansko stanje glede vseh za odločitev relevantnih okoliščin in nato ponovno odločiti o tožničini prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

9. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

10. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

11. O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, saj tožeči stranki v tem postopku taksna obveznost ni nastala (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1).