Supreme Court rejects transfer of criminal jurisdiction due to defendant's distance, prioritizing witness locations and court workload.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected a request to transfer criminal jurisdiction from Celje to Slovenj Gradc based on the defendant's distance and defense counsel's location. While the court acknowledged the defendant's residence as a relevant factor, it weighed this against the locations of the witnesses and the current workload of the courts. The decision upheld the original jurisdiction because the Slovenj Gradc court was less burdened, ensuring procedural economy without violating the defendant's right to choose counsel.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodiščih (ZS) in Zakon o kazenskem postopku (ZKP): The transfer of territorial jurisdiction is an exception requiring clear evidence of easier procedure execution; while the defendant's residence is relevant, the court must also consider witness locations and court workload, and rejecting a transfer does not violate the right to free choice of counsel if the defendant has already appointed multiple representatives.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.
[JEDRO]
Pri presoji, ali za vodenje postopka določiti drugo sodišče, predstavlja oddaljenost kraja bivanja obdolženca od sodečega sodišča vsekakor relevantno okoliščino. Vendar pa mora sodišče upoštevati še druge okoliščine, med drugim tudi bivališča predlaganih prič ter obremenjenost posameznih sodišč.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno državno tožilstvo v Celju je zoper obdolženega V. Z. dne 26. 10. 2012 pri Okrožnem sodišču v Celju vložilo obtožnico zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja izsiljevanja po tretjem v zvezi z drugim odstavkom 213. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Predsednik Vrhovnega sodišča je na podlagi 105.a člena Zakona o sodiščih (ZS) s sklepom z dne 17. 9. 2015 pristojnost za sojenje v štiridesetih kazenskih zadevah Okrožnega sodišča v Celju, tudi v tej zadevi, prenesel na Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu. Slednje je zaradi vložitve predloga za prenos krajevne pristojnosti preklicalo glavno obravnavo za dan 22. 11. 2016.
2. Predlagatelj predlog za prenos krajevne pristojnosti utemeljuje z veliko oddaljenostjo Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu od bivališča obdolženca ter sedeža njegovega zagovornika v Ljubljani, ki zanju pomeni veliko časovno izgubo na poti ter hkrati pomeni povečanje stroškov tega kazenskega postopka, ki jih obdolženec, ki je v postopku osebnega stečaja, že tako ne more kriti. Po mnenju predlagatelja bi prenos pristojnosti bistveno pripomogel k bolj ekonomični izvedbi kazenskega postopka, obdolžencu pa omogočil, da se brani s pomočjo zagovornika po lastni izbiri, ki ima sedež pisarne v Ljubljani in bo za postopek v slovenj Gradcu po vsej verjetnosti moral iskati substitucijo, česar si nobeden od njiju ne želi. Zagovornik dodaja, da kolikor mu je znano, niti nobena izmed predlaganih prič ne prebiva na območju slovenjgraškega sodišča.
3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Lažja izvedba postopka pomeni procesno ekonomičnost, ki temelji na predvidevanju, da bo delegirano sodišč potrebna procesna dejanja opravilo hitreje, z manjšimi stroški ter manjšo izgubo časa za procesne udeležence kot pa pristojno sodišče.(1)
4. Pri presoji, ali za vodenje postopka določiti drugo sodišče, predstavlja oddaljenost kraja bivanja obdolženca od sodečega sodišča vsekakor relevantno okoliščino. Vendar pa mora sodišče upoštevati še druge okoliščine, med drugim tudi bivališča predlaganih prič ter obremenjenost posameznih sodišč. Oddaljenost bivališč predlaganih prič od kraja sojenja v konkretnem primeru nima tolikšne teže, da bi opravičevala prenos pristojnosti, saj imajo nekatere priče, med njimi tudi oškodovanca, bivališče na območju Okrožnega sodišča v Celju, druge na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani. Ob presoji vseh okoliščin in ker je utemeljeno sklepati, da bo kazenski postopek pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu tekel hitreje, saj je manj obremenjeno kot Okrožno sodišče v Ljubljani, z vidika procesne ekonomičnosti postopka predlogu za prenos pristojnosti ni moč ugoditi.
5. Obdolženec v predlogu zaradi oddaljenosti sodečega sodišča pod vprašaj postavlja tudi pravico do svobodne izbire zagovornika. Po presoji Vrhovnega sodišča z odločitvijo, da se predlog za prenos krajevne pristojnosti zavrne, v navedeno ustavno procesno jamstvo ni poseženo. Obdolženec je namreč za zastopanje v tej kazenski zadevi pooblastil dva zagovornika, poleg odvetnika B. P., ki je vložil obravnavani predlog, tudi Odvetniško pisarno D. K. in partnerji iz Celja.
6. Ker obdolženec v svojem predlogu za prenos krajevne pristojnosti ne navaja okoliščin, ki bi utemeljevale odstop od s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča določene krajevne pristojnosti, Vrhovno sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ni ugodilo.
----
(1) Horvat, mag. Štefan, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2004, str. 83.