Appeal dismissed; land registry entries effective from receipt of documents, not seizure date, per Article 5 of Land Registry Act.

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Eno od temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka določeno v 5. členu ZZK-1, je, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo (šele) od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, razen če ta zakon ne določa drugače. Gre za načelo, povezano s publicitetnim učinkom vpisov in načelom zaupanja v zemljiško knjigo. Prvostopenjsko sodišče zato učinka vpisa ni moglo določiti za nazaj, to je z dnem oprave rubeža, za katerega se zavzema pritožba.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Mariboru pri nepremičninah, ki so navedene v uvodu tega sklepa, po uradni dolžnosti dovolilo zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke za denarno terjatev v znesku 171.161,98 EUR s pp v korist drugega udeleženca D. (v nadaljevanju: drug udeleženec).

2. Zoper sklep se po pooblaščeni odvetniški družbi pritožuje drug udeleženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in opravljeni vpis spremeni tako, da bosta hipoteka in zaznambe izvršbe v skladu s tretjim odstavkom 211. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) vpisani z začetkom učinkovanja od oprave rubeža, to je od 3.5.2006 oziroma od objave rubeža v Uradnem listu Republike Slovenije, dne 2.3.2007 oziroma podrejeno, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo obravnavanje.

Pritožba meni, da je odločitev prvostopenjskega sodišča glede začetka učinkovanja vpisa materialnopravno napačna, prav tako pa so bile pri sprejemu odločitve zagrešene absolutne bistvene kršitve določb postopka. V skladu s 359. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki se uporablja v skladu s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) in 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) je prvostopenjsko sodišče prekršilo določilo prepovedi reformacije in peius. V skladu s 359. členom ZPP je prepovedana sprememba sodbe/sklepa v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je zgolj ona pritožila.

Prepoved poslabšanja pa ne velja samo za pritožbeno sodišče, pač pa tudi za ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje, ki mu je po razveljavitvi izpodbijanega dela sodbe/sklepa zadevo vrnilo pritožbeno sodišče. Sicer pa iz ugovora predlagateljice z dne 24.6.2014 in pritožbe z dne 9.10.2014 izhaja, da je predlagateljica podala ugovor oziroma vložila pritožbo zgolj zoper del izreka iz katerega izhaja, da se dovolijo vpisi, ki začnejo učinkovati 4.3.2011. Predlagateljica ni vložila ugovora in pritožbe zoper dodaten vpis, iz katerega izhaja navedba listine, ki so bile podlage za vpis in začetek učinkovanja „z učinkom od dneva opravljenega rubeža“.

Glede na navedeno je del izreka, in sicer v delu dodaten vpis, postal pravnomočen. S svojim postopanjem je prvostopenjsko sodišče napačno izbrisalo del dodatnega opisa, in sicer, da vknjižba hipoteke pri nepremičninah učinkuje od dneva opravljenega rubeža. Pri tem pa za postopanje sodišča prve stopnje ne obstoji zakonska podlaga, za spreminjanje že opravljenega vpisa v delu, v katerem nobena stranka ni podala ugovora oziroma se ni pritožila ter je posledično že postal pravnomočen. Sicer pa je sodišče nepravilno določilo tudi datum učinkovanja vpisov.

Poudarja, da je predlagatelj v izvršilnem postopku – torej sodnem postopku pridobil zastavno pravico na nepremičninah že dne 2.3.2007 z objavo rubeža v Uradnem listu RS, pogojno zastavno pravico na nepremičninah pa je pridobil z opravo rubeža, dne 3.5.2006. Izvenknjižna ustanovitev hipoteke je nastala zgolj iz razloga, ker nepremičnini nista bili vpisani v zemljiško knjigo. Ko sta se nepremičnini vpisovali v zemljiško knjigo, sta bili že obremenjeni s hipoteko nastalo v posledici izvršilnega postopka. Vpis nepremičnine v zemljiško knjigo, ki ne prikazuje njenega pravnega stanja in stanja njenih obremenitev, nastalih v sodnem postopku, je v nasprotju z načelom zaupanja v zemljiško knjigo, katerega del predstavlja načelo javnosti, ki med drugim določa, da uživajo podatki, ki so vpisani v zemljiški knjigi, javno zaupanje – materialno publicitetno načelo (6. in 8.

člen ZZK-1). Materialno publicitetno načelo pozna dve plati: pozitivno plat (kar je vpisano, velja) in negativno plat (kar ni vpisano, ne velja). Vpisano stanje v zemljiški knjigi, iz katere izhaja, da je bila hipoteka pridobljena in učinkuje šele od 4.3.2011 predstavlja napačen prikaz pravnega stanja nepremičnin, prav tako pa tudi prolongira sam nastanek hipoteke za več kot štiri leta. Navedeno pomeni, da stanje v zemljiški knjigi, ne odraža dejanskega pravnega stanja nepremičnin, s čimer je kršeno načelo zaupanja v zemljiško knjigo in načelo javnosti zemljiške knjige, prav tako pa je poseženo v že pridobljeno pravico predlagatelja ter posledično v njegov vrstni red pridobitve zastavne pravice na nepremičninah.

Vpis hipoteke z učinkom od njene pridobitve ne predstavlja vpisa z učinkom za nazaj, kot to napačno razlaga sodišče prve stopnje, ampak vpis, opravljen glede na stanje v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka in vpis, ki odraža pravno stanje nepremičnin. 87. člen ZZK-1 v drugem odstavku določa, da ima zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej.

Ker je predlagatelj v predmetnem primeru pridobil hipoteko pred podajo obvestila izvršilnega sodišča za zaznambo izvršbe, in sicer je bil dne 3.5.2006 opravljen rubež nepremičnine, ki ni bila vpisana v zemljiško knjigo (rubež ima v skladu z ustaljeno sodno prakso kvaliteto predznambe hipoteke) in je dne 2.3.2007 opravljena objava rubeža v Uradnem listu RS, je hipoteko v skladu z navedenim določilom potrebno vpisati v zemljiško knjigo z učinkom njenega nastanka, ne glede na to, da je bila zaznamba izvršbe opravljena kasneje. Zato bi moralo sodišče vpisati hipoteko in zaznambo izvršbe z začetkom učinkovanja 3.5.2006 (kvaliteta predznambe hipoteke) oziroma 2.3.2007 (objava v Uradnem listu RS) in je izpodbijani sklep tudi iz tega razloga materialnopravno napačen, prav tako je dejansko stanje nepopolno in napačno ugotovljeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ni dvoma, da ima zapisnik o rubežu nepremičnine, ki je razglašen na sodni deski in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in se nanaša na nepremičnino, ki še ni vpisana v zemljiško knjigo, pomen zaznambe izvršbe, in s tem tudi pridobitve zastavne pravice na nepremičnini v korist upnika, saj to izhaja iz 211. in 170. člena ZIZ. Navedeno pa ne pomeni, da je zemljiškoknjižno sodišče, ki je datum učinkovanja vpisa vezalo na datum prejema listine v zemljiško knjigo, odločilo v nasprotju z navedenim sklepom izvršilnega sodišča. Gre za dva različna postopka, za katera veljajo lastna procesna pravila. Kot je pravilno navedlo že prvostopenjsko sodišče, je eno od temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka določeno v 5. členu ZZK-1, in sicer, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo (šele) od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti,razen če ta zakon ne določa drugače. Gre za načelo, povezano s publicitetnim učinkom vpisov in načelom zaupanja v zemljiško knjigo. Prvostopenjsko sodišče zato učinka vpisa ni moglo določiti za nazaj, to je z dnem oprave rubeža, za katerega se zavzema pritožba. Nenazadnje z navedenim datumom nepremičnina v zemljiški knjigi sploh še ni bila vpisana. Sicer pa je v obravnavnem primeru potrebno opozoriti še na prehodno določbo 274. člena Stvarnopravnega zakonika, ki v tretjem odstavku določa, da mora lastnik nepremičnine takrat, ko predlaga naj se nepremičnina vpiše v zemljiško knjigo, predlagati hkrati tudi vpis zastavnih pravic, ki so na tej nepremičnini nastale pred uveljavitvijo tega zakona. V obravnavanem primeru to očitno ni bilo narejeno. Glede na zgoraj izpostavljena pravila zemljiškoknjižnega postopka pa to na obravnavni vpis ne more vplivati.

5. Pritožniku tudi ni mogoče slediti v delu, ko trdi, da je del sklepa z dne 16.6.2014 postal pravnomočen, ker zoper del sklepa, ki se je nanašal na dodatni opis, ni vložil pritožbe, saj navedeno ne drži in je bil sklep o vpisu razveljavljen v celoti. Prav tako ne drži, da naj bi prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom le tega spremenilo v škodo pritožnika, ki se je edini pritožil. Pritožnik namreč ne trdi, da je z izpodbijanim sklepom vpisan v drugačnem (zanj manj ugodnim) vrstnem redu v primerjavi s sklepom z dne 16.6.2014, kaj takega pa tudi ne izhaja iz e-ZK.

6. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).