Appeal dismissed; court held sole proprietor acting as enforcement officer is not a business entity for commercial dispute jurisdiction.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal was dismissed because the court determined the enforcement officer was not a business entity eligible for commercial dispute jurisdiction. Although the defendant was a company, the plaintiff was a sole proprietor performing enforcement duties, which does not meet the criteria for commercial proceedings under the Civil Procedure Act. Consequently, the case was remanded to the District Court in Domžale for proper handling.
Legislator headnote
AI generated1. odstavek 481. člen ZPP; 280. člen ZIZ: Commercial dispute jurisdiction applies only when both parties are business entities or self-employed individuals; a sole proprietor acting as an enforcement officer does not qualify as a business entity for this purpose.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločitev o tem sporu je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Domžalah.
[JEDRO]
Tožena stranka je sicer gospodarska družba, tožnik, ki je izvršitelj, pa ni samostojni podjetnik. Skladno z določilom 280. člena ZIZ je samozaposleni, ki službo izvršitelja opravlja kot samostojno zasebno dejavnost. To pa ne zadošča za uporabo pravil o gospodarskih sporih tudi zanj.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodni izvršitelj M. Z. je 10. 5. 2016 proti dolžniku X, d. o. o., s sedežem v Mengšu, vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, zaradi izterjave 599,64 EUR s pripadki. Dne 11. 5. 2016 izdanemu sklepu VL 47684 o izvršbi je dolžnik ugovarjal, Okrajno sodišče v Ljubljani pa je s sklepom z dne 4. 7. 2016 omenjeni sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba (I. točka izreka) in odločilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločilo Okrožno sodišče v Ljubljani.
2. To sodišče pa je z vlogo II Pg 2363/2016 z dne 8. 11. 2016 sprožilo spor o pristojnosti. Menilo je, da ni podan niti subjektivni niti objektivni kriterij za pristojnost gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani.
3. Za odločitev o tem sporu je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Domžalah.
4. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da v danem primeru ne gre za gospodarski spor. Pravila o postopkih za gospodarske spore se skladno s 1. točko prvega odstavka 481. člena ZPP uporabljajo takrat, kadar je vsaka od strank gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost. Po določilu 2. točke istega odstavka se uporabljajo tudi takrat, kadar gre za spore iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka sicer gospodarska družba, tožnik, ki je izvršitelj, pa ni samostojni podjetnik. Skladno z določilom 280. člena ZIZ je samozaposleni, ki službo izvršitelja opravlja kot samostojno zasebno dejavnost. To pa ne zadošča za uporabo pravil o gospodarskih sporih tudi zanj. Pravilno je tudi prvostopenjsko stališče, da niso podani niti kriteriji za uporabo določil o gospodarskih sporih na podlagi določil 482. in 483. člena ZPP.
5. Glede na to, da tožeča stranka od tožene zahteva plačilo 599,64 EUR s pripadki, je podana pristojnost okrajnega sodišča (prvi odstavek 30. člena ZPP). Ker ima tožena stranka sedež na območju Okrajnega sodišča v Domžalah, pa je skladno s prvim odstavkom 47. člena ZPP podana splošna krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Domžalah. Glede na navedeno je Višje sodišče v Ljubljani na podlagi določila prvega odstavka 25. člena ZPP odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.