Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cpg 1269/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CPG.1269.2016 AI generated

Appeal dismissed; court upheld refusal of tax exemption due to sufficient future asset liquidation potential.

Case Number VSL sklep I Cpg 1269/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal and confirmed the first-instance court's decision to reject the plaintiff's request for partial tax exemption while granting a payment deferral. Although the plaintiff argued that assets were inaccessible due to illegal transfer and that business income was negative, the court relied on the balance sheet showing substantial liquid assets exceeding the tax amount. The court ruled that the plaintiff's arguments only justified a delay in payment, not an exemption, because the assets could be liquidated in the future without endangering the business.

Legislator headnote

AI generated

11. člen ZST-1; 337. člen ZPP: A court may grant a tax exemption or deferral only if the party lacks means to pay and cannot secure them without endangering their activity; mere illiquidity or negative business results do not qualify for exemption if assets exist that can be liquidated.

Keywords

AI generated
court tax exemption payment deferral asset liquidation business illiquidity appellate review ZST-1 provision financial solvency

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Trditve tožene stranke v predlogu za taksno oprostitev so bile omejene le na slabo likvidnostno stanje in izkaz negativnega poslovnega izida. Sodišče prve stopnje pa je po vpogledu izjave o premoženjskem stanju tožene stranke ugotovilo, da ima tožena stranka sredstva, ki znatno presegajo višino dolgovane sodne takse, ki jih bo v prihodnje lahko unovčila. Zato je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da trditve tožene stranke v predlogu za taksno oprostitev ne omogočajo ugoditve predlogu za oprostitev plačila sodne takse, opravičujejo pa odlog plačila sodne takse.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predloga tožene stranke za delno oprostitev plačila sodne takse in obročno plačilo sodne takse za postopek o pritožbi. Predlogu tožene stranke za odlog plačila sodne takse za pritožbo pa je ugodilo in obveznost plačila sodne takse v znesku 873,00 EUR odložilo do izdaje odločbe sodišča druge stopnje.

2. Presodilo je, da iz podatkov, vsebovanih v izjavi o premoženjskem stanju tožene stranke in njenih navedb izhaja, da je tožena stranka trenutno nelikvidna, saj ima od 20. 3. 2015 zaprt transakcijski račun in je z januarjem 2014 prenehala z gostinskim poslovanjem, čisti prihodki od prodaje v letu 2015 pa so znašali nič. Tožena stranka pa ima po bilanci stanja 2015 za 164.580 sredstev, od tega 27.890 EUR dolgoročnih sredstev in 136.690 EUR kratkoročnih sredstev. Iz poslovnega izida tožene stranke za leto 2015 nadalje izhaja, da je na račun prenesenega dobička poslovala z bilančnim dobičkom 21.586 EUR. Glede na višino premoženja tožene stranke, je upoštevaje višino sodne takse presodilo, da ima tožena stranka sredstva za plačilo sodne takse možnost zagotoviti v bodoče z unovčenjem navedenega premoženja.

3. Zoper izpodbijani sklep je iz pritožbenih razlogov nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožbo vložila tožena stranka ter predlagala, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu tožene stranke za delno oprostitev plačila sodne takse.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) lahko sodišče pravno osebo delno oprosti plačila sodnih taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o taksni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

6. O predlogu za oprostitev plačila sodne takse skladno z določilom prvega odstavka 12. člena ZST-1 sodišče odloči na predlog stranke. Stranka mora skladno z določilom 212. člena ZPP (ki se na podlagi tretjega odstavka 1. člena ZST-1 smiselno uporablja za odločanje o takem predlogu) podati vse navedbe in predložiti vse dokaze v prid utemeljenosti predloga za taksno oprostitev.

7. Tožena stranka je predlog za taksno olajšavo obrazložila s trditvami, da je njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje močno oteženo in plačila sodne takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. V januarju 2014 je prenehala s poslovanjem, ima zaprt edini transakcijski račun in izkazuje negativni čisti poslovni izid v znesku minus 17.817,33 EUR.

8. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo njeno premoženjsko stanje. Sredstva v bilanci stanja za leto 2015 obstajajo le v računovodskih izkazih, saj družba zaradi protipravne odtujitve gostinskih lokalov z njimi ne razpolaga. Prav tako je zgrešena ocena o prenesenem bilančnem dobičku, saj ta izvira iz obdobja pred odtujitvijo gostinskega lokala. Zaradi nezakonitega ravnanja A. A. pa družba s sredstvi, ki bi omogočila izplačilo dobička, ne razpolaga. Razlogi sklepa so v nasprotju z obrazložitvijo, saj je odlog predviden do izdaje odločbe sodišča druge stopnje, iz obrazložitve pa izhaja, da ima tožena stranka sredstva možnost pridobiti v prihodnosti.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da trditvena podlaga, ki jo je v podporo predlogu za taksno olajšavo ponudila tožena stranka, ne omogoča ugoditve predlogu za (delno) oprostitev plačila sodne takse. Trditve tožene stranke v predlogu za taksno oprostitev so bile omejene le na slabo likvidnostno stanje in izkaz negativnega poslovnega izida. Sodišče prve stopnje pa je po vpogledu izjave o premoženjskem stanju tožene stranke ugotovilo, da ima tožena stranka sredstva, ki znatno presegajo višino dolgovane sodne takse, ki jih bo v prihodnje lahko unovčila. Zato je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da trditve tožene stranke v predlogu za taksno oprostitev ne omogočajo ugoditve predlogu za oprostitev plačila sodne takse, opravičujejo pa odlog plačila sodne takse.

10. Tožena stranka šele v pritožbi navaja dejstva, ki kažejo, da sredstev ne bo mogla unovčiti. Trditev, ki jih je v zvezi s tem tožena stranka podala v pritožbi, pritožbeno sodišče glede na prvi odstavek 337. člena ZPP ni upoštevalo, saj tožena stranka ni izkazala, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje.

11. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o nasprotju med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu tožene stranke za odlog plačila takse za pritožbo od odločitve sodišča druge stopnje o pritožbi. Ker bo do navedene odločitve prišlo v bodoče, zatrjevano nasprotje med razlogi sklepa, kjer je sodišče prve stopnje navedlo, da bo tožena stranka premoženje lahko unovčila in dolžno takso plačala v prihodnosti, ni podana.

12. Pritožba tako ni utemeljena. Ker v postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).