Bankruptcy petition dismissed because debtor failed to allege facts proving insolvency under ZFPPIPP.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, je sodišče v skladu s četrtim odstavkom 383. člena ZFPPIPP dolžno presoditi, ali je dolžnik insolventen, in odločiti o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje. Glede na to, da dolžnik ni opisal nobenih dejstev in okoliščin, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da o njegovi insolventnosti ne more presojati. Predložitev (večjega števila) listin in navedba, da iz predloženih listin izhaja dolžnikov dolg, ki ga ni zmožen poravnati, ne pomeni navedbe relevantnih dejstev. Ob odsotnosti zatrjevanj o dolžnikovem finančnem položaju, tako ni mogoče ugotoviti, ali je dolžnik insolventen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o zavrnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka dolžnikov predlog zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pritožil, smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik uvodoma opozarja, da je poimenovanje sklepa napačno, saj je vložil predlog za osebi stečaj, sodišče pa je njegov predlog zavrnilo s sklepom, ki ga je naslovilo kot „sklep o zavrnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka“. Čeprav je mogoče pritrditi pritožbeni navedbi, da je tako poimenovanje sklepa neobičajno, pa to ne pomeni nobene kršitve, zaradi katere bi bilo mogoče pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti.

5. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sodišče prve stopnje dolžniku s sklepom z dne 11.4.2016 naložilo, da predlog za začetek postopka osebnega stečaja dopolni. Postopek teče na podlagi dolžnikovega predloga, v katerem pa razen navedbe, da iz predloženih listin izhaja njegov dolg, ki ga ni zmožen poravnati, saj ima od premoženja le zarubljene parcele, ne izhaja ničesar drugega. Dolžnikove insolventnosti ni mogoče ugotoviti niti iz „dopolnitve“ predloga, saj dolžnik ni navedel ničesar, pač pa je sodišču predložil le listine. Ni naloga sodišča, da iz predloženih dokazov samo išče dejstva, ki so relevantna za odločitev, pač pa mora dolžnik ta dejstva navajati, ter za navedbe predložiti dokaze. Dolžnik je storil le slednje, zaradi česar je pravilna ugotovitev izpodbijanega sklepa, da ni mogoče ugotoviti niti dolžnikove nelikvidnost niti prezadolženost, s tem pa ne pogojev za začetek postopka osebnega stečaja.

6. Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, je sodišče v skladu s četrtim odstavkom 383. člena ZFPPIPP dolžno presoditi, ali je dolžnik insolventen, in odločiti o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje. Glede na to, da dolžnik ni opisal nobenih dejstev in okoliščin, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da o njegovi insolventnosti ne more presojati. Predložitev (večjega števila) listin in navedba, da iz predloženih listin izhaja dolžnikov dolg, ki ga ni zmožen poravnati, ne pomeni navedbe relevantnih dejstev. Ob odsotnosti zatrjevanj o dolžnikovem finančnem položaju, tako ni mogoče ugotoviti, ali je dolžnik insolventen (1. točka prvega odstavka 239. ZFPPIPP v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 383. člena ZFPPIPP), tega pa ni mogoče ugotoviti niti v pritožbenem postopku.

7. Dolžnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.