Court voids fine for witness absence due to failure to evaluate excusal letter substantively.

Izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje mora opravičilo za izostanek z naroka za zaslišanje priče oceniti po vsebini, da ugotovi, ali priča brez opravičenega razloga ni hotela pričati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V postopku o prekršku zoper storilca A. A. zaradi prekrška po 3. točki prvega odstavka 111. člena Zakona o igrah na srečo je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo izpodbijan sklep, s katerim je zaradi neudeležbe na naroku 2. 2. 2016 ob 9.30 priči B. B. izreklo globo v znesku 100,00 EUR na podlagi prvega odstavka 130. člena Zakona o prekrških (ZP-1).

2. Proti sklepu se pritožuje priča, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi oziroma kazen odpravi, pri čemer se bo naslednjega zaslišanja tudi zanesljivo udeležila. Uveljavlja, da je izostanek z naroka za zaslišanje priče 2. 2. 2016 opravičila in sicer je poslala opravičilo 1. 2. 2016 (opravičilo prilaga). Naroka se ni mogla udeležiti zaradi službenih obveznosti oziroma zato, ker je v tem tednu dopust koristila sodelavka, ki bi jo edina lahko nadomeščala, sama pa je že pred tem v službi koristila dva prosta dneva, saj je bila kot priča na zaslišanje vabljena že dvakrat. Obakrat se je vabilu pravilno odzvala, prišla pa je zaman. Tako se je odzvala vabilu 11. 12. 2015, prišla na sodišče in na zaslišanje čakala skoraj eno uro, nato pa je bila brez pojasnila odslovljena, češ da tega dne zaslišanja ne bo. 130. člen določa, da se kaznuje priča, ki brez opravičenega razloga noče pričati, medtem ko sama ni nikoli izjavila, da noče ali ne želi pričati. Že dvakrat se je vabilu odzvala in prišla na sodišče prav z namenom, da bo v zadevi pričala, zato se ji zdi neživljenjsko, da jo sodišče kaznuje s plačilom globe, ker na zaslišanje ni mogla pristopiti zaradi službenih obveznosti, pri tem pa se je vnaprej opravičila.

3. Ob pregledu izpodbijanega sklepa v zvezi s pritožbenimi navedbami in po uradni dolžnosti (na podlagi določbe 159. člena v zvezi s 168. členom ZP-1) višje sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep potrebno razveljaviti že po uradni dolžnosti, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki zadevajo opravičilo priče.

4. Spisovno gradivo (l.št. 112) potrjuje pravilnost navedb pritožnice, da je priporočeno po pošti 1. 2. 2016 poslala sodišču opravičilo za narok 2. 2. 2016. Do tega opravičila se sodišče v izpodbijanem sklepu ni izreklo in iz razlogov sklepa izhaja, kot da ga je prezrlo. Šele v predložitvenem poročilu sodišče v pojasnilih k navedbam v pritožbi (kjer še prosi za prioritetno obravnavo pritožbe zaradi razpisanega zaslišanja prič 14. 3. 2016) izraža mnenje, da razlogi v opravičilu niso opravičeni niti jih priča ni z ničemer izkazala. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da ključne listine v spisu (opravičila) sodišče prve stopnje ni ocenilo, medtem ko pritožbeno sodišče glede na razmejitev funkcij v postopku ne more ocenjevati listin (dokazov), temveč je to glede na veljavno zakonodajo pridržano sodišču prve stopnje, ki pa tega ni storilo. Tako je zaradi izostanka razlogov podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, zato je višje sodišče na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1 po uradni dolžnosti razveljavilo sklep in je vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

5. Sodišče prve stopnje naj oceni listino (opravičilo) in ponovno odloči, ali je utemeljeno kaznovanje priče po določbi prvega odstavka 130. člena ZP-1. Kot pravilno poudarja pritožnica, se namreč po tem členu kaznuje pričo, ki brez opravičenega razloga noče pričati. Pri ponovni odločitvi naj zato sodišče upošteva še nadaljnje pritožbene navedbe pritožnice, da se je pred tem že dvakrat zglasila pri sodišču in je s tem pokazala voljo do pričanja.