Appeal dismissed; new debt relief law strictly bars discharge for convicted debtors until criminal record expunged.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Zaostritvi zakonske ureditve z novelo ZFPPIPP-G ni mogoče odrekati razumnosti; nenazadnje pa je potrebno upoštevati tudi pričakovane pravice upnikov do poplačila njihovih terjatev, v katero je odpust obveznosti nedvomno izrazito posegel.

Od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti sicer dolžnik res lahko pričakuje, da mu bodo ob koncu preizkusnega obdobja obveznosti odpuščene (v primeru, da utemeljen ugovor proti odpustu ni bil vložen), vendar tega pričakovanja spremenjene zakonske določbe ne jemljejo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pritožil, smiselno zaradi bistvene kršitve določb postopka ter Ustave RS. Predlagal je razveljavitev, podrejeno spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po 1. točki 2. odstavka (spremenjenega) 399. člena ZFPPIPP, je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu ovira za odpust obveznosti, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije.

5. Ovira za odpust obveznosti je torej (tudi) obsodba za kaznivo dejanje, ki je bila izdana oziroma je postala pravnomočna po začetku postopka odpusta obveznosti. Taka obsodba ni ovira za odpust, če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije (82. člen KZ-1), zato mora sodišče po uradni dolžnosti preveriti, ali obstaja ta ovira, ko odloča o začetku postopka za odpust obveznosti (2. odstavek 400. člena ZFPPIPP), in ponovno po poteku preizkusnega obdobja, ko odloča o odpustu obveznosti (novi 4. odstavek 407. člena ZFPPIPP).

6. Če sodišče ob odločanju o odpustu obveznosti ugotovi, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu (kot v konkretnem primeru), mora najprej presoditi, ali je do poteka preizkusnega obdobja že potekel čas, po poteku katerega se ta obsodba izbriše iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris obsodbe do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel (kot v konkretnem primeru), mora sodišče po 1. točki 5. odstavka 407. člena ZFPPIPP predlog za odpust obveznosti zavrniti. Novela ZFPPIPP-G ne vsebuje prehodne določbe, kar pomeni, da se novi 5. odstavek 407. člena ZFPPIPP uporablja tudi za postopke, ki so ob uveljavitvi novele zakona že bili v teku. Taka ureditev ne pomeni retroaktivne uporabe zakona, pač pa zaostritev ureditve odpusta obveznosti, predvsem zaradi omejitve možnosti zlorabe tega pravnega instituta.

7. 1. odstavek 399. člena ZFPPIPP opredeljuje namen odpusta obveznosti. Vrednostna usmeritev, ki jo vsebuje načelo vestnosti in poštenja, je pomembna tudi za opredelitev namena pravice do dopusta obveznosti. Ni mogoče slediti pritožbi, da mora sodišče pri presoji ovir za odpust obveznosti presojati tudi, ali je kaznivo dejanje, za katerega je bil dolžnik pravnomočno obsojen, v resnici takšne narave, da bi bil odpust obveznosti neupravičen. Pri odpustu obveznosti gre za pravno dobroto prezadolženi fizični osebi, ki pa je odvisna tudi od subjektivnih kriterijev, od dolžnikovih osebnostnih vidikov, od njegove moralnoetične primernosti zanjo, ki jo okvirno opredeljuje 399. člen ZFPPIPP (prim. Cst 205/2012). Relevantno je predvsem, ali ima kaznivo dejanje, za katerega je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen, pomembne elemente kaznivega dejanja proti premoženju ali gospodarstvu. Ni sporno, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 2. v zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ; v tem postopku pa je izključeno razpravljanje o tem ali je dolžnik kaznivo dejanje storil z namenom, da si pridobi premoženjsko korist. Prav tako ne more biti relevantno, da je dolžnik krivdo priznal, da pred tem še ni bil v kazenskem postopku, kakor tudi ne olajševalne okoliščine, upoštevane pri odmeri kazenske sankcije, kot to zmotno meni pritožnik.

8. Ker je namen odpusta obveznosti omogočiti odpust samo tistemu dolžniku, ki ni zmožen izpolniti svojih obveznosti, čeprav je ravnal in ravna vestno in pošteno, hkrati pa ta institut močno posega v lastninsko pravico upnikov, ni mogoče govoriti niti o prekomernem posegu v dolžnikove pričakovane pravice. Pravice vsakogar so omejene s pravicami drugih. Upniki imajo pravico do premoženja, do zasebne lastnine, torej do poplačila terjatev, v katero odpust obveznosti močno posega. Tak poseg je sicer zakonsko dopusten, vendar zgolj v primeru, da gre za poštenega in vestnega stečajnega dolžnika. Zakonska določila so bila z novelo ZFPPIPP-G sicer res postrožena, vendar ta poseg ne pomeni ustavno spornega posega v pričakovano pravico dolžnika, ki se je očitno zanesel, da se bodo zakonska določila, ki so bila v veljavi do tedaj, ko je sodišče odločalo o odpustu obveznosti, uporabljala tudi v predmetni zadevi in mu bodo po poteku preizkusnega obdobja obveznosti odpuščene. Zaostritvi zakonske ureditve ni mogoče odrekati razumnosti; nenazadnje pa je potrebno upoštevati tudi pričakovane pravice upnikov do poplačila njihovih terjatev, v katero je odpust obveznosti nedvomno izrazito posegel.

9. Od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti sicer dolžnik res lahko pričakuje, da mu bodo ob koncu preizkusnega obdobja obveznosti odpuščene (v primeru, da utemeljen ugovor proti odpustu ni bil vložen), vendar tega pričakovanja spremenjene zakonske določbe ne jemljejo. Glede na določbo 1. odstavka 407. člena ZFPPPP in 1. odstavek 409. člena ZFPPIPP je namreč sklep o odpustu obveznosti konstitutivne narave – do odpusta obveznosti pride šele s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti in šele takrat preneha upnikova pravica sodno uveljaviti plačilo terjatve, na katero učinkuje odpust obveznosti in ki ni bila plačana v postopku osebnega stečaja (enako tudi sklep VSL III Ip 4891/2014 z dne 25.2.2015, ki se sicer ukvarja z novelo ZFPPIPP-E). Trenutek, ki je odločilen za presojo, katero materialno določbo ZFPPIPP mora sodišče uporabiti, ni trenutek začetka postopka osebnega stečaja, pač pa trenutek izdaje sklepa o odpustu obveznosti; šele od takrat dalje je mogoče govoriti o dolžnikovi pričakovani pravici. Z novelo ZFPPIPP-G torej ni prišlo niti do retroaktivnosti uporabe novih zakonskih določb niti se z njo ne posega v pričakovane pravice dolžnika.

10. Ne držijo pa niti pritožbene navedbe, da je bil dolžnik zaradi spremenjenega 407. člena ZFPPIPP postavljen v bistveno manj ugoden položaj v primerjavi z drugimi dolžniki, ki jim je bil v istem obdobju začet postopek odpusta obveznosti in določena enako dolga preizkusna doba. To bi lahko veljalo kvečjemu v primerjavi z dolžniki, ki niso bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu; za dolžnike, pri katerih pa do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel čas, po poteku katerega se obsodba izbriše iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije, pa velja isto, kot za dolžnika v obravnavani zadevi: sodišče mora predlog za odpust obveznosti zavrniti.

11. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).