Appeal dismissed; proceedings continue after prior issue becomes legally binding despite pending appeal.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court continued proceedings after a prior issue became legally binding, rejecting the plaintiff's request to suspend the case pending a Supreme Court appeal. The plaintiff argued that the trial court failed to identify them as the driver and that proceeding before the Supreme Court ruled on the appeal would cause irreparable harm. The appellate court dismissed the appeal because the law mandates resuming proceedings once the prior issue achieves legal force, regardless of any pending extraordinary remedy.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 13. člen; 206. člen 1. točka 1. odstavka; 208. člen 2. odstavek: If a prior issue has been decided with the effects of legal force, proceedings must continue and cannot be suspended even if an extraordinary legal remedy is filed against that binding decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, tudi če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nadaljevalo postopek, ki je bil prekinjen zaradi odločitve o predhodnem vprašanju, o katerem je odločalo Okrajno sodišče v Črnomlju v zadevi I K 20837/2010. Tako je odločilo, ker je bil kazenski postopek pravnomočno zaključen.
2. Zoper tak sklep se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožnik, ki predlaga, da višje sodišče sklep spremeni tako, da postopek prekine do odločitve Vrhovnega sodišča RS o zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo bo vložil zoper pravnomočno sodbo I K 20837/2010. Še zmeraj je sporno, ali je bil tožnik tisti, ki je v času prometne nesreče vozil vozilo, s katerim je prišlo do nesreče, Okrajno sodišče v Črnomlju pa sploh ni navedlo, kako je ugotovilo, da je bil voznik ravno tožnik. Za tožnika bodo nastale nepopravljive posledice, če bo sodišče v tej zadevi odločilo pred odločitvijo Vrhovnega sodišča o njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti.
3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V skladu s 1. točko 1. odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo prehodnega vprašanja (13. člen ZPP). V skladu z 2. odstavkom 208. člena ZPP se postopek nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek o predhodnem vprašanju.
6. Če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinki pravnomočnosti, je torej treba postopek nadaljevati. Ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, tudi če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo. Takšno je enotno stališče teorije(1) in sodne prakse(2) .
7. Pritožba torej ni utemeljena, razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, pa niso podani. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
Op. št. (1): Rijavec, V. v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS in GV Založba, 2006, str. 307.
Op. št. (2): Tako: Vrhovno sodišče RS v odločbi II Ips 392/96 s 17. 12. 1997 in Višje sodišča v Ljubljani v sklepih II Cp 910/2016 s 15. 6. 2016, I Cpg 1712/2015 s 25. 5. 2016, II Cp 3365/2015 s 27. 1. 2016 in drugih.