Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 2985/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.2985.2016 AI generated

Court rejects appeal against supervised treatment order for severe recurrent mental illness under ZDZdr.

Case Number VSL sklep II Cp 2985/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Second Instance Court rejected the appellant's appeal and confirmed the first-instance court's order placing the defendant into supervised treatment for six months. The defendant argued that her condition had improved without medication and that the treatment was unnecessary, while the proponent had previously modified their proposal. The court ruled the appeal inadmissible because all statutory conditions for supervised treatment under the Mental Health Act were met, and the defendant's potential non-compliance justified the measure.

Legislator headnote

AI generated

80. člen ZDZdr; 2. odst. 80. člen ZDZdr: Supervised treatment is legally permissible for individuals with severe recurrent mental illness who previously received involuntary hospitalization, pose a danger to themselves or others due to their mental condition, and can be adequately treated in their home environment.

Keywords

AI generated
supervised treatment mental health act involuntary admission severe mental illness court order procedural appeal danger assessment

Cited Legislation

AI generated
80. člen ZDZdr
2. odst. 80. člen ZDZdr
88. člen ZDZdr
365. člen Zakona o pravdnem postopku
37. člen Zakona o nepravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Nadzorovana obravnava je obravnava oseb s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki se izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišnice, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva, v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se nasprotno udeleženko sprejme v zdravljenje v nadzorovano obravnavo za dobo šestih mesecev, za koordinatorko nadzorovane obravnave pa določilo A. A.

2. Proti sklepu se pritožuje nasprotna udeleženka, ker se z odločitvijo sodišča ne strinja, saj meni, da nadzorovane obravnave ne potrebuje. Pravi, da v tem ne vidi smisla. Navaja, da tudi predlagatelj ni vedel, kaj sploh potrebuje, saj je svoj predlog spreminjal, izvedenec B. pa je ugotovil izboljšanje njenega stanja glede na predhodne ugotovitve iz drugih postopkov. Navaja, da se je njeno stanje izboljšalo brez jemanja zdravil, zato za nadzor po njenem ni razloga. Predlaga ustavitev postopka oz. novo odločanje pred sodiščem prve stopnje.

3. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru v celoti pravilno ugotovilo vse relevantne okoliščine ter pravilno uporabilo določbe Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), ki urejajo nadzorovano obravnavo. Nadzorovana obravnava je obravnava oseb s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki se izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišnice, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju, na katerem dejansko biva, v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe (1. odst. 80. čl. ZDZdr). Po 2. odst. 80. čl. ZDZdr je zdravljenje osebe v nadzorovani obravnavi dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: - če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, - če se je že zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, - če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali če je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so vsi zgoraj navedeni pogoji izpolnjeni, čemur pritožba niti ne nasprotuje. Edini pritožbeni očitek je, da gre za nepotreben ukrep, kar naj bi se stanje nasprotne udeleženke izboljšalo brez jemanja zdravil, kar pa ne drži. Res je izvedenec B., na katerega se sklicuje tudi pritožba, navedel, da je njeno stanje boljše kot pa v mesecu juniju, glede na mnenje, ki ga je tedaj zaradi postopka zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve podala druga sodna izvedenka, in prav to je bil razlog, da tokrat pri nasprotni udeleženki tak ukrep ni bil potreben, razumevanje česar je s spremembo svojega predloga pokazal tudi predlagatelj. Vendar pa je izvedenec B. izrecno navedel, da je pri nasprotni udeleženki še naprej potrebno redno jemanje zdravil in da se mora za dalj časa vključiti v nadzorovano obravnavo.

7. Če nasprotna udeleženka ne bo upošteva navodil oziroma zahtev koordinatorke, če bo torej sodelovanje dejansko odklanjala in se bo njeno zdravstveno stanje poslabšalo, lahko po obvestilu koordinatorke bolnišnica poda predlog za izvedbo ukrepov za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih (88. čl. ZDZdr).

8. Ker se torej po obrazloženem izkaže, da pritožba ni utemeljena, jo je bilo treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku), saj uradni preizkus sklepa sicer ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.