Appeal dismissed; temporary alimony order denied as applicant failed to prove urgent need for immediate relief.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Izrek o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Izdaja začasne odredbe o preživnini zakonca je omejena na izjemne situacije. Kriterij za izdajo je zagotovitev nujnega preživljanja upravičenca oziroma kritje njegovih nujnih eksistenčnih potreb.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe na podlagi katerega bi toženi stranki začasno naložilo plačilo mesečne preživnine v višini 350,00 EUR do pravnomočnosti sodbe v tej zadevi zaradi plačila preživnine.

2. Odločitev sodišča izpodbija tožeča stranka po svojem odvetniku iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. V obrazložitvi navaja, da je brez sredstev za preživljanje, da mora plačevati stroške povezane s hišo v kateri živi, stroške za hrano in pijačo. Stara je 65 let in pridobitno nesposobna. Slovenskega državljanstva nima, zato se ne more zaposliti. Tožnica je morala že pred razpadom skupnosti sama skrbeti za nabavo živil, kuhanje, pranje in likanje in nuditi tudi oskrbo oslabelemu tožencu. Zato je delala na črno, pomagali pa so ji tudi njeni otroci. Ni obveznost otrok, da preživljajo svojo mater, ker imajo svoje družine in živijo v B., kjer so prihodki mnogo nižji kot v S. Sodišče je v celoti prezrlo, da je toženi vse svoje premoženje prepustil svoji hčerki M. A., kljub temu, da njen prispevek k plačilu domske oskrbe za očeta znaša le 30,00 EUR mesečno.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Regulacijska začasna odredba kot je predlagana v konkretnem primeru se izda, kadar je to nujno še pred meritorno odločitvijo sodišča, kadar je položaj upravičenca tako ogrožen, da ni mogoče počakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe (441. člen ZPP v zvezi z 272. členom ZPP). Predlagatelj mora zato izkazati okoliščine, ki zahtevajo začasno in nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje. S tem v zvezi je pravilno materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da je izdaja začasne odredbe o preživnini zakonca omejena na izjemne situacije in da je kriterij za izdajo zagotovitev nujnega preživljanja upravičenca oziroma, da je zagotovljeno kritje njegovih nujnih eksistenčnih potreb.

6. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da se glede na navedbe pritožnice v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe z odselitvijo toženca njen premoženjski položaj ni bistveno spremenil. Tožnik je plačeval račune, ki so povezani z nepremičnino preko trajnega naloga. Ni pa ji dajal denarja za osebne potrebe in hrano tako, da se je tožnica že v času, ko je trajala življenjska skupnost s tožencem, preživljala z denarjem, ki sta ji ga dajala otroka in delom na črno, da je imela za hrano in druge osebne potrebščine. Takšna trditvena podlaga ne daje podlage za verjeten zaključek, da je preživljanje pritožnice zaradi izselitve toženca iz skupnega prebivališča, v tem trenutku ogroženo in da najbolj osnovnih eksistenčnih potreb zaradi tega ne more pokriti. Vse njene trditve namreč kažejo, da si je že pred razpadom skupnosti osnovno življenjsko eksistenco zagotavljala sama, ker je tožnik plačeval le obratovalne stroške nepremičnine v kateri sta živela. Ker je lastnik nepremičnine, v kateri tožnica živi, je to tudi njegova obveznost. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da pogoji za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni.

7. Vse navedeno pa ne pomeni, da v nadaljevanju postopka ne bo potrebno ugotavljati, ali se je zaradi razveze zakonske zveze socialni in premoženjski položaj tožnice bistveno spremenil (poslabšal). Presoja pravnega standarda, nepreskrbljenega razveznega zakonca, predstavlja predpostavko za upravičenje do preživnine na podlagi tožbe nepreskrbljenega zakonca, nujno zajema upoštevanje minimalne socialne varnosti oziroma preskrbljenosti zakonca v bodoče.

8. Na podlagi vsega zgoraj navedenega in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu s 366. členom v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).