Appeal dismissed; partition of co-ownership halted pending denationalization to prevent impairment of restitution rights.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pri odločitvi o prekinitvi postopka delitve solastnine je sodišče pravilno upoštevalo določbo prvega odstavka 88. člena ZDen, po kateri z dnem uveljavitve tega zakona ni dopustno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve ter možnost, da bodo denacionalizacijski upravičenci, če bodo prejeli ustrezen solastninski delež na parceli, ki je predmet tega nepravdnega postopka, prikrajšani za pravico dokazovati svoj močnejši upravičen interes na delu oziroma delih parcele, ki jih želijo predlagatelja in nasprotna udeleženka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo nepravdni postopek do pravnomočnega zaključka denacionalizacijskega postopka, ki teče pri Upravni enoti Kočevje glede nekdanjih parcel št. 87, 88 in 101, vse k. o. ..., ki so del sedanje parcele št. 952/4 k. o. ...

2. Predlagatelja se proti temu sklepu pritožujeta in predlagata pritožbenemu sodišču, da ga razveljavi. Najprej menita, da razdelitev solastnine nikakor ni razpolaganje z nepremičnino, temveč gre le za pravno ureditev lastništva na način, da se uredijo razmerja med solastniki. Četudi bi pri razdelitvi v solastnini šlo za razpolaganje v širšem smislu, pa ne gre za nedovoljeno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen. Solastninski delež, ki sta ga predlagatelja odkupila od fizične osebe, ne more biti predmet denacionalizacijskega postopka. Iz denacionalizacijskega spisa je razvidno, da se nekdanje parcele št. 87, 88 in 101 k. o. ... lokacijsko ne nahajajo tam, kjer svoj interes po pridobitvi izključnega lastništva izkazujeta predlagatelja. V primeru, da se denacionalizacijskemu upravičencu vrne solastniški delež glede na površino odvzetih parcel, predmetna razdelitev ne vpliva na položaj denacionalizacijskega upravičenca, saj se ne vrača delež predlagateljev, temveč le nasprotnega udeleženca. Denacionalizacijski upravičenec lahko svojo pravico uveljavlja le na tisti parceli, znotraj meja katere so se nahajale njegove tri nekdanje parcele. Predlagatelja opozarjata, da bi zaustavitev postopka in kasnejše vključevanje novih udeležencev podaljšalo in zakomplicirano tudi postopek razdelitve solastnine. Predlagatelja opozarjata na absurdne posledice, ko na ta način ne bi bilo moč razpolagati s premoženjem, ki ga je denacionalizacijski upravičenec dobil vrnjenega, dokler na isti zemljiški parceli teče kakršenkoli postopek denacionalizacije.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je pri Upravni enoti Kočevje v teku denacionalizacijski postopek glede bivših parcel št. 87, 88 in 101, vse k. o. ..., katerih površina je bila po nacionalizaciji vključena v novo nastalo parcelo št. 952/4 k. o. ..., ki je predmet delitvenega nepravdnega postopka med predlagateljema in nasprotno udeleženko. Pri odločitvi je upoštevalo določbo prvega odstavka 88. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), po kateri z dnem uveljavitve tega zakona ni dopustno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve ter možnost, da bodo denacionalizacijski upravičenci, če bodo prejeli ustrezen solastninski delež na parceli, ki je predmet tega nepravdnega postopka, prikrajšani za pravico dokazovati svoj močnejši upravičen interes na delu oziroma delih parcele, ki jih želijo predlagatelja in nasprotna udeleženka.

5. Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi sklepa navedlo pravilne in utemeljene razloge za odločitev. Nasprotnih argumentov, s katerimi pritožnika zavračata prekinitev postopka kot nepotrebno, pritožbeno sodišče ne sprejema. Sodna praksa v več odločbah, ki so povezane z uporabo določbe 88. člena ZDen poudarja, da je bil namen tega predpisa ustavitev prometa s premoženjem, ki je lahko predmet denacionalizacije, zato zajema vsako razpolaganje s tem premoženjem, ki bi lahko vplivalo na njegovo vrnitev ali obliko vrnitve in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj denacionalizacijskih upravičencev(1). Sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Prvostopenjsko sodišče se pri realizaciji delitve solastnine v tem nepravdnem postopku ne more izogniti dejstvu odprtega denacionalizacijskega postopka in vsem posledicam, ki iz njega izhajajo, na tak način, kot predlaga pritožba. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja obstoj velike verjetnosti, da bodo denacionalizacijski upravičenci namesto nacionaliziranih parcel prejeli ustrezen solastninski delež na parceli, ki je predmet delitve v obravnavanem postopku. Le v primeru, če se premoženje v denacionalizacijskem postopku ne zahteva v naravi, temveč v obliki denarne odškodnine, sklicevanje na prepoved razpolaganja iz 88. člena ZDen ni več smiselno. Za tak primer v tej zadevi očitno ne gre. Tudi ne drži, da delitev stvari v solastnini ne pomeni razpolaganja v smislu navedene določbe ZDen. Prvostopenjskemu sodišču tudi ni mogoče naložiti presojo o tem, kakšen močnejši upravičen interes na delu oziroma delih parcele bi oziroma ne bi mogli izkazovati bodoči denacionalizacijski upravičenci. Vse navedeno pomeni, da je prvostopenjsko sodišče utemeljeno prekinilo postopek v tej zadevi do odločitve denacionalizacijskega organa.

6. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

Op. št. (1): VS RS II Ips 270/2010.