Appeal dismissed; co-owner's withdrawal of claim for unequal share validates first-instance equal share ruling.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagatelj sam nosi stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Ker je nasprotna udeleženka v pravdnem postopku umaknila tožbo, da je zaradi vlaganj v stanovanje njen delež na skupnem premoženju večji, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da sta deleža obeh solastnikov na stanovanju enaka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nepremičnina, stanovanje posamezni del št. ... v stavbi št. ..., k. o. ..., deli tako, da ga v celoti prejme v last in posest nasprotna udeleženka A. A. Zato je dolžna predlagatelju B. B., na račun njegovega solastnega deleža, izplačati znesek 47.500,00 EUR, najkasneje v treh mesecih po pravnomočnosti odločbe skupaj z obrestmi (I), in da ima predlagatelj do celotnega poplačila na nepremičnini zakonito zastavno pravico (II). V III. točki je odločilo o stroških postopka, in sicer, in da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka sam, nasprotna udeleženka pa je dolžna predlagatelju iz naslova skupnih stroškov povrniti 982,70 EUR s pripadki.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V obrazložitvi navaja, da izrek ni jasen oziroma je označba nepremičnine nepopolna. Tožnica je mnenja, da bi bilo potrebno premoženje razdružiti tako, da bi se stanovanje prodalo na javni dražbi, udeleženca postopka pa bi si izkupiček razdelila. Nobeden od njiju namreč ni sposoben izplačati drugega. Sodišče tudi ni upoštevalo vlaganj v stanovanje s strani nasprotne udeleženke, kar vse je bistveno povečalo vrednost stanovanja.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nasprotna udeleženka je v postopku imela možnost, da se izjavi glede načina delitve stanovanja. V odgovoru na predlog za razdružitev stanovanja je navedla, da izkazuje večji interes, da ima izključno lastnino na stanovanju, ker v njem prebiva, ter da bo predlagatelja izplačala v denarju. Tudi na naroku 25. 2. 2015 je bilo med udeležencema postopka soglasje, da nasprotna udeleženka obdrži stanovanje in predlagatelju izplača njegov solastniški delež. Enako je bilo ugotovljeno na zadnjem naroku 11. 11. 2015. Nasprotna udeleženka se šele v pritožbi sklicuje, da sredstev za izplačilo predlagatelja nima in da bi zato sodišče stanovanje moralo prodati na javni dražbi, izkupiček pa razdeliti med stranki postopka. Ker pritožnica niti ne navaja, zakaj v pritožbenem postopku spreminja predlog o načinu delitve skupnega stanovanja, je to nedopustna pritožbena novota v smislu 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in kot taka neutemeljena.

6. Solastnika stanovanja sta se na podlagi zgoraj navedenega dogovorila za civilno delitev, tako da nasprotna udeleženka izplača predlagatelja (70. člen SPZ). Ker je nasprotna udeleženka v pravdnem postopku umaknila tožbo, da je zaradi vlaganj v stanovanje njen delež na skupnem premoženju večji, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da sta deleža obeh solastnikov na stanovanju enaka. Pritožbena navedba, da je vrednost stanovanja zaradi vlaganj v stanovanje višja, pa za odločitev v tem postopku ni relevantna.

7. Pritožnica prezre, da gre pri delitvi stanovanja na podlagi petega odstavka 70. člena SPZ dejansko za prodajo solastnega deleža enemu od solastnikov, z razliko, da cene ne določi trg ali povpraševanje na dražbi, ampak cenilec, ki oceni tržno vrednost.

8. Neutemeljen je tudi nadaljnji pritožbeni očitek, da je izrek nejasen in nerazumljiv, ker naj bi bila nepremičnina v izreku nepravilno označena, kakšna naj bi bila pravilna oznaka, pa pritožnica ne pove.

9. Po povedanem niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti upoštevane kršitve procesnega in materialnega prava, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

10. Odgovor na pritožbo predlagatelja ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča, zato je predlagatelj te stroške dolžan nositi sam (165. člen ZPP v zvezi s 155. členom ZPP, oba v zvezi s 37. členom ZNP).