Appeal dismissed; default judgment on child support upheld due to lack of response and proper evidence.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a default judgment ordering monthly child support payments. The appellant failed to respond to the initial claim, while the appellant's wife provided evidence of her schooling and living expenses. The court upheld the first-instance decision because the appellant's silence and the wife's documented needs justified the support order despite the appellant's financial claims.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 318. člena ZPP; drugi odstavek 338. člena ZPP: Default judgment is valid if the defendant fails to respond and the claim is substantiated by evidence, rendering appeals based on factual errors inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pri določitvi višine preživnine je sodišče prve stopnje upoštevalo finančne zmožnosti tožencev in potrebe tožnice, kot to določa prvi odstavek 123. člena ZZZDR v zvezi s 129. člen ZZZDR.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da je prvotoženec dolžan plačevati tožnici mesečno preživnino v višini 100,00 EUR, drugotoženka pa v višini 150,00 EUR, oba od 1. 5. 2015 dalje do plačila. Celotno preživninsko obveznost po sodbi sta toženca dolžna izpolniti glede preživninskih zneskov zapadlih do sodbe v petnajstih dneh, po pravnomočnosti sodbe, v bodoče pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec in to v zneskih, ki so določeni s sodbo, do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih po uskladitvi preživnin CSD. Od zapadlih in neplačanih preživninskih obveznosti sta toženca dolžna plačati zakonske zamudne obresti. Prvo sodišče je še odločilo, da sta toženca dolžna povrniti tožnici pravdne stroške v znesku 91,39 EUR v roku petnajstih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila, pod izvršbo in sicer na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani.
2. Prvotoženec vlaga zoper zamudno sodbo laično pritožbo, v kateri navaja, da je ves čas nudil tožnici oskrbo. Tožnica je rodila otroka, od takrat biva na naslovu ... in sicer v zunajzakonski skupnosti z A. A. Tožnica se je šolala na eni izmed ljubljanskih gimnazij. Trdila je, da je opravila maturo, kar prvotoženec ni preverjal. Tožnica je pobegnila od doma. Prvotoženec je brezposeln in ne dela na črno, kot zatrjuje tožnica, kar potrjuje informativni izračun dohodnine. Izstopajoč je strošek za mobilno telefonijo v znesku 50,00 EUR, saj obstajajo tudi ugodnejši paketi. Prvotoženec je vesel, če tožnica nadaljuje šolanje, če se je za to odločila, meni pa, da gre za pasiven vpis. Prvotoženec predlaga, da se ta dejstva ponovno preučijo, opozarja pa, da preživnine ni zmožen plačevati, ker nima dohodkov.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1)). Pritožbeno sodišče se zato ne opredeljuje do pritožbenih trditev, s katerimi prvotoženec izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, na podlagi katerih je bila prvotožencu določena preživnina. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus zamudne sodbe v okviru uradnega preizkusa bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP, preverjalo pa je tudi pravilnost uporabe materialnega prava ter ali je bila zamudna sodba izdana na podlagi predpostavk, ki jih določa 318. člen ZPP.
5. Prvi odstavek 318. člena ZPP določa, če tožena stranka v roku trideset dni ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvotoženec na tožbo ni odgovoril, čeprav mu je bila tožba pravilno vročena. Izpolnjeni pa so tudi nadaljnji pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP, in sicer utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ta dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, pa niso bila v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica in dejstvi, ki so splošno znana.
6. Tožnica je zatrjevala in predložila dokaze, da se redno šola, navedla je obseg mesečnih stroškov preživljanja in da ji toženca kot roditelja ne plačujeta preživnine. Ker so starši dolžni preživljati svoje otroke do dopolnjenega 26. leta starosti, če se otrok redno šola, tudi če je vpisan v izredni študij, kot to določa drugi odstavek 123. člena ZZZZDR, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku. Pri določitvi višine preživnine je sodišče prve stopnje upoštevalo finančne zmožnosti tožencev in potrebe tožnice, kot to določa prvi odstavek 123. člena ZZZDR v zvezi s 129. člen ZZZDR. Prvotoženec ni redno zaposlen (pridobiva pa dohodke z delom), zato mu je bila določena nižja preživninska obveznost kot drugotoženki, s tem, da mesečna preživninska obveznost roditeljev ne krije vseh mesečnih potreb tožnice. Iz teh razlogov tudi nekoliko (pre)visoki telefonski stroški, kot so bili ugotovljeni, ne vplivajo na zakonitost in pravilnost zamudne sodbe.
7. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje (352. člen ZPP).
Op. št. (1): V nadaljevanju ZPP.