Appeal dismissed because first-instance court lacked legal basis to declare a lay statement revocable.
Legislator summary
AI generatedThe appeal was dismissed because the first-instance court lacked statutory authority to declare a lay statement regarding a necessary share revocable. The appellant argued that a lay statement on returning a gift constitutes a revocable declaration under Article 138 of the Inheritance Act, contrary to the first court's finding. The appellate court ruled that granting such a right without explicit legal provision violates the principle that parties cannot be given rights not foreseen by law.
Legislator headnote
AI generatedArticle 138 of the Inheritance Act; Article 365, Paragraph 1 of the Civil Procedure Act: A court cannot grant a party a right not provided for by law, and an appeal is inadmissible if the first-instance decision lacks a legal basis.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Za izdajo izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage.
Z napačnim pravnim poukom stranki ni mogoče dati pravice, ki je zakon ne predvideva.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se izjava dedinje M. K. S., da dediču D. K. priznava nujni delež na darilu, ki ga je prejela, šteje za preklicno.
2. Zoper navedeni sklep se pritožuje dedič D. K. zaradi napačne uporabe zakona in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugotovi, da je (dedna) izjava dedinje nepreklicna. Laični zapis o priznanju nujnega deleža na stanovanju pomeni izjavo o vračunanju darila v dedni delež po 46. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Stališče izpodbijanega sklepa, da je izjava preklicna, je v nasprotju s 138. členom ZD.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, kot je razbrati iz njegove obrazložitve, ugotavlja, da izjava dedinje nima narave dedne izjave, na katero ZD veže posledice določene v prvem odstavku 138. člena ZD. Zavzame stališče, da je od odgovora na vprašanje, ali je navedena izjava dedinje preklicna ali nepreklicna, odvisno, ali je potrebna prekinitev postopka in napotitev strank na pravdo.
5. Za tak sklep sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage. Z napačnim pravnim poukom stranki ni mogoče dati pravice, ki je zakon ne predvideva. Pritožnik zato ni upravičen do vsebinskega obravnavanja pritožbe.
6. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker niso bili priglašeni.