Appeal dismissed; tenant evicted for living without legal title and unpaid rent in shared dwelling.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the tenant's appeal, upholding the first-instance judgment ordering her to vacate the apartment within 90 days. The tenant argued she had a valid agreement to live rent-free with the previous owner and had timely responded to the lawsuit, but the court found these claims inadmissible as new arguments. The court ruled that the appeal was invalid because the tenant lived without a legal title under the Housing Act and failed to pay rent, while her procedural defenses were either already rejected or constituted improper new arguments.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 337. člen 1. odstavek; 338. člen 2. odstavek; 350. člen 2. odstavek; 353. člen: An appeal against a default judgment is inadmissible if it relies on new arguments not previously raised, and the court cannot consider factual disputes regarding the tenant's right to occupy the property when the tenant lacks a legal title and pays no rent.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tožeča stranka zahteva od tožene stranke, da se izseli iz njenega stanovanja, saj v njem biva brez pravnega naslova (111. člen SZ-1) in ne plačuje nobenih stroškov bivanja.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna izprazniti nepremičnino ID ..., v naravi enosobno stanovanje na naslovu ..., v roku 90 dni po pravnomočnosti sodbe, se iz nje izseliti ter nepremičnino prosto oseb in stvari izročiti tožeči stranki. Toženi stranki je naložilo, da v roku 15 dni tožeči stranki povrne stroške postopka v višini 425,45 EUR z zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.
2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in sodišču očita, da je napačno ugotovilo, da tožena stranka ni pravočasno odgovorila na tožbo, saj so bili podani zadostni razlogi za ugoditev njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Nadalje je napačno ugotovilo, da v predmetnem stanovanju biva nezakonito in lastnikom ne plačuje ničesar, saj se je z bivšo lastnico stanovanja dogovorila, da lahko v stanovanju biva brezplačno in da bo stroške krila lastnica sama, ker je toženi stranki dolgovala denar. Predlaga, da Višje sodišče spremeni sodbo tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Tožeča stranka v konkretnem primeru zahteva od tožene stranke, da se izseli iz njenega stanovanja, saj v njem biva brez pravnega naslova (111. člen Stanovanjskega zakona) in ne plačuje nobenih stroškov bivanja.
5. Tožena stranka ni pravočasno odgovorila na tožbo (277. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), sodišče pa v takem primeru izda zamudno sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če so kumulativno izpolnjeni pogoji iz 1. do 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, pritožnikove navedbe, da je pravočasno vložil odgovor na tožbo, pa so neutemeljene. Iste razloge je namreč že uveljavljal v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil že pravnomočno zavrnjen (sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 108/2015 z dne 14. 9. 2015 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 45/2016 z dne 10. 2. 2016).
6. Zamudna sodba se lahko izpodbija samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ali zmotne uporabe materialnega prava, ne more pa se izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 338. člena ZPP). Toženčevih navedb, ki se nanašajo na dejansko stanje, pritožbeno sodišče zato ni moglo upoštevati, poleg tega pa trditve o dogovoru s prejšnjo lastnico, predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP).
7. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).