Supreme Court allows review regarding co-ownership status and applicable division rules for unmarried couples.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia permitted a review of the second-instance judgment concerning a dispute over property division between two unmarried co-owners. The appellant argued that inconsistent application of law existed, citing a prior case where a cohabitation agreement was applied differently than in the current property purchase. The court found the conditions for review met under the Code of Civil Procedure, allowing the review to proceed on specific legal questions. Consequently, the review is now open to determine whether the correct legal framework applies to their co-ownership relationship and division.
Legislator headnote
AI generatedArticles 65 of the Property Law and Articles 1010 of the Obligations Act; The Supreme Court allows a review when there is a question of whether the correct legal provisions apply to the division of co-ownership between two persons who acquired it in equal shares but do not constitute a registered cohabitation community.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče, da se za razmerja iz premoženjske skupnosti - solastnine dveh oseb, ki sta skupaj pridobili solastnino po enakih deležih, pa njuna skupnost ne ustreza statusu izvenzakonske skupnosti, ob delitvi upošteva določba 65. člena Stvarnopravnega zakonika in solastninski delež, vpisan v zemljiški knjigi, ali pa se uporabijo pravila skupnosti iz XXVIII. poglavja Obligacijskega zakonika, ob prenehanju pa določba 1010. člena Obligacijskega zakonika.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče, da se za razmerja iz premoženjske skupnosti - solastnine dveh oseb, ki sta skupaj pridobili solastnino po enakih deležih, pa njuna skupnost ne ustreza statusu izvenzakonske skupnosti, ob delitvi upošteva določba 65. člena Stvarnopravnega zakonika in solastninski delež, vpisan v zemljiški knjigi, ali pa se uporabijo pravila skupnosti iz XXVIII. poglavja Obligacijskega zakonika, ob prenehanju pa določba 1010. člena Obligacijskega zakonika.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Toženec vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo, s katero je sodišče druge stopnje zavrnilo njegovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, da je dolžan tožnici plačati 29.150,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 8. 2008 in ji povrniti pravdne stroške. Trdi, da se neenotnost uporabe prava kaže že v obeh zadevah pravdnih strank pred sodiščem. Višje sodišče v Ljubljani je namreč v zadevi II Cp 1259/2015 (v kateri se obravnava drug del premoženja pravdnih strank, in sicer hiša v Vrbljenah) odločilo, da je treba razmerje strank v času skupnega življenja presojati po določbah, ki veljajo za družbeno pogodbo, medtem, ko je v tej zadevi glede stanovanja na P. oziroma kupnine zanj sodišče odločilo, da je višina solastninskih deležev v skladu z njunim dogovorom, ki ga toženec ni uspel izpodbiti. Trdi, da je solastninska pravica posledica nastanka skupnosti, ki je obstajala pred nakupom nepremičnine, pravno pa je urejena v določbah o družbeni pogodbi, zlasti pa v XXVIII. poglavju Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) z naslovom Skupnost. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj:
1. Ali je materialnopravno pravilno stališče, da se za razmerja iz premoženjske skupnosti - solastnine dveh oseb, ki sta skupaj pridobili solastnino po enakih deležih, pa njuna skupnost ne ustreza statusu izvenzakonske skupnosti, ob delitvi (prodaji in delitvi kupnine) upošteva zgolj določba 65. člena Stvarnopravnega zakonika in solastninski delež, vpisan v zemljiški knjigi in ne pravila skupnosti?
2. Ali je materialnopravno pravilno stališče, da se uporabijo pravila Skupnosti iz XXVIII. poglavja OZ in določbe skupnosti, ob prenehanju pa določba 1010. člena OZ in poplačilo skupnih obveznosti tretjim in obveznosti udeležencev, ki so jih ti poravnali na račun drugih udeležencev?
3. Ali je procesno dopustna protispisnost zaključevanja sodišča in neenakopravna obravnava druge stopnje pri presoji, da je bil kredit samo toženčev in ne skupen?
2. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so pogoji za revizijo iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku podani, zato je dopustilo glede vprašanja, kot je oblikovano v izreku sklepa.