Appeal dismissed; court upheld partial tax waiver based on financial hardship under ZST-1 Art. 11.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and confirmed the first-instance court's decision to partially waive court fees. The appellant, receiving only a pension without social assistance, argued she could not afford the full fee due to high living costs. The court ruled that while the appellant lacked social benefits, the first instance correctly applied Article 11 of the ZST-1 to waive 95% of the fee because paying the full amount would significantly reduce her means of subsistence.
Legislator headnote
AI generated11. člen ZST-1; Sodišče lahko stranko, ki ni prejemka denarne socialne pomoči, delno oprosti plačila sodnih taks, če bi celotno plačilo občutno zmanjšalo sredstva za preživljanje.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Po določbi 11. člena ZST-1 lahko sodišče stranko delno oprosti plačila sodnih taks, če ni prejemnik denarne socialne pomoči, pa bi bila s plačilom celotne takse občutno zmanjšana višina sredstva za preživljanje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. P 94/2015 z dne 1. 9. 2016 tožečo stranko M. L. delno oprostilo plačila sodne takse in sicer v višini 95 %. Tožeča stranka je ob vložitvi pritožbe predlagala, da jo sodišče oprosti plačila sodnih taks, iz njene izjave o premoženjskem stanju pa je razvidno, da tožeča stranka ni lastnica nepremičnin in da prejema samo pokojnino, drugih prihodkov pa nima. Glede na to, da prejema redne mesečne dohodke tako ni podlage, da bi bila upravičena do socialno varstvenih prejemkov, zaradi česar v skladu z ZST-1 ni podlage, da bi sodišče tožečo stranko v celoti oprosti plačila sodne takso. Zato jo je sodišče, glede na njeno premoženjsko stanje, v večjem delu, torej v 95 % oprostilo plačila sodne takse, saj je ocenilo, da bi s plačilom celotne takse za pritožbo bilo ogroženo njeno preživljanje.
2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka. Podaja laično pritožbo, v kateri smiselno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. V pritožbi pa navaja, da ker ima velike stroške za najemniško stanovanje in za vse druge stroške, ki so nujno potrebni za vsaj njeno delno normalno življenje, ne more plačati niti 9,00 EUR sodne takse. V pritožbi še navaja, da sodišče ne bi smelo prodati njenega osebnega premoženja, ker za dolgove podjetja ni odgovorna kot fizična oseba.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnica ne izpodbija ugotovljenega dejanskega stanja, s strani sodišča prve stopnje, po katerem je le-to ugotovilo, da tožnica, kot predlagateljica za oprostitev plačila sodnih taks ni prejemnik socialne pomoči po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke in po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Prav tako ne prereka ostalih ugotovitev glede, njenega prejemanja višine pokojnine. Po določbi 11. člena ZST-1 sodišče lahko stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da se tožečo stranko oprosti plačila sodnih taks do višine 95 %, ker je ocenilo, da bi s plačilom celotne sodne takse za pritožbo, bilo ogroženo njeno preživljanje. Ostali pritožbeni razlogi pa niso pravno relevantni za obravnavanje njene pritožbe zoper sklep o delni oprostitvi plačila sodne takse.
5.Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje, ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.