Appeal court vacates first-instance judgment and halts probation revocation due to expiration of statutory time limit.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court vacated the first-instance judgment and halted the proceedings for revoking probation. The defendant argued for a new probation period, but the court found the revocation request time-barred as it occurred after the one-year deadline following the probation period's expiration. Consequently, the court ruled that the appeal court must act ex officio to recognize the lapse of the statutory period for revocation.
Legislator headnote
AI generatedZKP 62. člen 2. odstavek; KZ-1 62. člen 2. odstavek: If the probation period expires and the offender fails to fulfill obligations, the court may revoke probation within one year; failure to act within this period renders the revocation request time-barred, requiring ex officio recognition of the lapse.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Sodba sodišča prve stopnje se razveljavi, postopek za preklic pogojne obsodbe, izrečene obsojenemu D. P. S. s sodbo Okrajnega sodišča v Velenju z dne 29. 5. 2013, opr. št. I K 28087/2010, pa se ustavi.
II. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku in potrebni izdatki obsojenega, proračun.
[JEDRO]
Če obsojenec v danem roku ne izpolni obveznosti, ki mu je bila naložena s pogojno obsodbo, sme sodišče po drugem odstavku 62. člena KZ-1 najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen, ki je bila določena v pogojni obsodbi.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodnica posameznica Okrajnega sodišča v Velenju preklicala pogojno obsodbo, ki je bila obsojenemu D. P. S. izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Velenju z dne 29. 5. 2013, opr. št. I K 28087/2010, in ki je postala pravnomočna 7. 6. 2013. Obsojenemu je bila zaradi storitve kaznivega dejanja poneverbe po prvem odstavku 209. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) izrečena kazen enega leta zapora, na podlagi določbe prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), pa mu je bilo naloženo še plačilo sodne takse.
2. Zoper prvostopenjsko sodbo se je obsojeni pravočasno pritožil. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 373. členu ZKP. Zatrjuje, da ima namen dodatni pogoj izpolniti.
3. Pritožba ni utemeljena, je pa bilo potrebno v sodbo sodišča prve stopnje poseči po uradni dolžnosti.
4. Če obsojenec v danem roku ne izpolni obveznosti, ki mu je bila naložena s pogojno obsodbo, sme sodišče po drugem odstavku 62. člena KZ-1 najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen, ki je bila določena v pogojni obsodbi. Glede na dejstvo, da je postala sodba z izrečeno pogojno obsodbo pravnomočna 7. 6. 2013, je ob dveletni preizkusni dobi rok za preklic pogojne obsodbe iz drugega odstavka 62. člena KZ-1 potekel 7. 6. 2016, kar pomeni, da bi morala biti vsaj tega dne izpodbijana sodba pravnomočna. Višje sodišče v Celju je kazenski spis prejelo v pritožbeno obravnavanje 13. 6. 2016, torej že po poteku roka, v katerem bi bilo dopustno pogojno obsodbo preklicati. Ker je pritožbeno sodišče na zastaranje dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. točka prvega odstavka 383. člena ZKP), je izpodbijano sodbo zaradi zastaranja oziroma poteka dopustnega roka za preklic pogojne obsodbe razveljavilo in postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo.
5. Glede na ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe, je pritožbeno sodišče v skladu z 98. členom v zvezi s prvim odstavkom 96. člena ZKP odločilo, da stroški nastali v postopku za preklic pogojne obsodbe in potrebni izdatki obsojenega, bremenijo proračun.