Administrative court dismisses lawsuit for failure to amend complaint and challenging non-reviewable act.
Legislator summary
AI generatedThe administrative court dismissed the plaintiff's lawsuit because they failed to amend their complaint within the court-ordered deadline and challenged an act that does not fall under administrative review. The plaintiff initially objected to a ministry decision rejecting their appeal but later submitted an amended complaint that did not properly identify the reviewable administrative act. The court ruled the case inadmissible under Article 36 of the Administrative Disputes Act because the plaintiff neither complied with procedural requirements nor targeted a valid subject of review.
Legislator headnote
AI generatedArticle 2 of the Administrative Disputes Act; Article 36(1)(4) of the Administrative Disputes Act: A lawsuit is inadmissible if the plaintiff fails to amend the complaint according to court instructions or challenges an act that is not subject to administrative dispute resolution.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
[JEDRO]
Tožnik tožbe v danem roku ni dopolnil v skladu z napotili sodišča, prav tako pa akt, ki ga izpodbija, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Zato je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnik s tožbo, ki jo je sodišče prejelo 7. 1. 2015 in dopolnitvijo tožbe, ki jo je sodišče prejelo 8. 1. 2016, izpodbija odločbo Ministrstva za finance DT 499-02-23/2014-2 z dne 20. 11. 2014, s katero je bila tožnikova pritožba zoper prvostopenjsko odločbo zavrnjena. Predlaga tudi, da naj mu sodišče prisodi povrnitev stroškov postopka. V skladu z določbo 2. člena Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) se v upravnem sporu odloča o zakonitosti upravnih aktov, s katerimi je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.
2. Sodišče je tožnika dne 9. 12. 2015 pozvalo na dopolnitev tožbe z dopisom, v katerem je navedlo, da naj tožnik v roku 8 dni tožbo dopolni tako, da pravilno navede toženo stranko, navede izpodbijani akt v skladu z določbo 2. člena ZUS-1 in ga sodišču predloži ter pravilno postavi tožbeni zahtevek. Opozorilo ga je tudi, da bo sodišče tožbo zavrglo v primeru, če je ne bo v danem roku dopolnil v skladu z napotili sodišča in je sodišče zaradi tega ne bo moglo obravnavati (drugi odstavek 31. člena ZUS-1). Tožnik je poziv sodišča na dopolnitev tožbe prejel 10. 12. 2015. Sodišču je dne 8. 1. 2016 predložil dopolnitev tožbe s prilogami, vendar tožbe v danem roku ni dopolnil v skladu z napotilom sodišča iz dopisa z dne 9. 12. 2015.
3. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:
4. V dvostopenjskem upravnem postopku, v katerem je bila pritožba stranke zavrnjena, je v skladu z določbo 2. člena ZUS-1 predmet upravnega spora presoja zakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke v postopku. V predmetni zadevi tožnik tudi po pozivu sodišča v smislu 31. člena ZUS-1 v danem roku ni dopolnil tožbe v skladu z napotili sodišča iz dopisa z dne 9. 12. 2015, ki ga je prejel dne 10. 12. 2015. V popravljeni tožbi, ki jo je sodišče prejelo 8. 1. 2016, tožnik ne izpodbija upravnega akta v skladu z določbo 2. člena ZUS-1, torej akta s katerim je bilo odločeno o tožnikovi pravici oz. pravni koristi. Prav tako tožnik tudi ni popravil tožbenega zahtevka v skladu z napotilom sodišča z dne 9. 12. 2015. Ker tožnik tožbe v danem roku ni dopolnil v skladu z napotili sodišča in akt, ki ga tožnik izpodbija ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
5. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. členu ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali postopek ustavi.