Administrative court dismisses lawsuit because plaintiff failed to exhaust administrative appeal remedies first.

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Postopek in sojenje v upravnem sporu sta mogoča le, če so izpolnjene z zakonom določene procesne predpostavke, med njimi tudi ta, da morajo biti v upravnem postopku izčrpana vsa redna pravna sredstva, preden se lahko stranka obrne s tožbo na Upravno sodišče. Ta pogoj v obravnavani zadevi ni izpolnjen, saj tožeča stranka, čeprav je to možnost po zakonu imela, pritožbe kot rednega pravnega sredstva zoper izpodbijano odločbo ni vložila.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je carinski organ ugotovil, da potrdilo o gibanju blaga EUR.1 št. A 2568590 ne izpolnjuje zahtevanih pogojev o verodostojnosti in točnosti (1. točka izreka). Stroški v zvezi s postopkom niso bili priglašeni (2. točka izreka), razveljavitev navedenega potrdila pa začne učinkovati z dnem izdaje odločbe (3. točka izreka).

2. Drugostopni organ je spremenil odločbo v 2. točki izreka, tako da je zavrnil zahtevo za povračilo stroškov postopka, v ostalem pa je pritožbo zavrnil. Zavrnil je tudi predlog za izrek ničnosti zgoraj navedene odločbe.

3. Tožba ni dovoljena.

4. Po določbi 6. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. Izčrpanost rednih pravnih sredstev je po navedenem predpostavka oziroma pogoj za vsebinsko obravnavo vložene tožbe.

5. Tožeča stranka je v obravnavani zadevi v postopku na prvi stopnji sodelovala kot stranka, kar nedvomno izhaja iz upravnih spisov, saj je bila s strani carinskega organa večkrat pozvana k predložitvi dodatne dokumentacije v zvezi s spornim dokazilom o poreklu blaga. Izpodbijana odločba je bila vročena tako tožeči stranki kot izvozniku kot tudi družbi A. d.o.o. kot deklarantu. Sodišče je po pregledu upravnih spisov ugotovilo, da je pritožbo zoper prvostopno odločbo vložila samo družba A. d.o.o., ne pa tudi tožeča stranka, čeprav je bila o pravici do pritožbe pravilno poučena v pravnem pouku.

6. Postopek in sojenje v upravnem sporu sta mogoča le, če so izpolnjene z zakonom določene procesne predpostavke, med njimi tudi ta, da morajo biti v upravnem postopku izčrpana vsa redna pravna sredstva, preden se lahko stranka obrne s tožbo na Upravno sodišče. Ta pogoj v obravnavani zadevi ni izpolnjen, saj tožeča stranka, čeprav je to možnost po zakonu (in po pravnem pouku izpodbijanega sklepa) imela, pritožbe kot rednega pravnega sredstva zoper izpodbijano odločbo ni vložila. Edina, ki bi v upravnem sporu lahko izpodbijala odločbo z dne 10. 4. 2015, je torej družba A. d.o.o., vendar po podatkih vpisnika tožba z njene strani ni bila vložena.

7. Sodišče je moralo zato tožbo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom istega člena zavreči kot nedopustno.

8. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.