Administrative court dismisses lawsuit as premature because administrative appeal rights were not exhausted.

I. Tožba se zavrže.

II. Zadeva se po pravnomočnosti tega sklepa odstopi v reševanje Ministrstvu za notranje zadeve, kot stvarno pristojnemu organu.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Procesna predpostavka za upravni spor je, da je upravni akt dokončen, kar pomeni, da zoper ta akt ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev – pritožbe v upravnem postopku. Šele, ko so izčrpana pravna sredstva po ZUP lahko stranka uveljavlja sodno varstvo svojih pravic v upravnem sporu po pravilih Zakona o upravnem sporu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Policija je izdala Obvestilo 071-44/2016/10 (285-14) z dne 21. 7. 2016, s katerim je odločila, da se osebni podatki tožnika ne brišejo iz evidence preiskav DNK. V obrazložitvi navaja, da se osebni podatki tožnika vodijo v skladu z 128. členom Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol) in da še niso nastopili pogoji blokiranja oziroma izbrisa po 129. členu ZNPPol, saj postopek pred sodiščem še traja.

2. Zoper Obvestilo je tožnik vložil tožbo iz vseh tožbenih razlogov ter sodišču predlaga, da se Obvestilo spremeni tako, da se osebni podatki tožnika, ki se hranijo v evidenci preiskav DNK iz 8. točke drugega odstavka 123. člena ZNPPol, izbrišejo iz evidence preiskav DNK, podrejeno, da se Obvestilo odpravi in zadeva vrne v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3. Tožbo je bilo potrebno zavreči iz naslednjih razlogov:

4. Iz priloženih listin k tožbi sodišče ugotavlja, da je Policija izdala tožniku Obvestilo, s katerim je odločila, da se osebni podatki tožnika ne brišejo iz evidence preiskav DNK ter v pravnem pouku navedla, da je zoper obvestilo dovoljena pritožba, o kateri odloča Informacijski pooblaščenec. Tožnik je pritožbo v skladu s pravnim poukom vložil na Informacijskega pooblaščenca. Informacijski pooblaščenec pa je zaradi nepristojnosti odločanja o pritožbi tožnika, le-to odstopil Policiji. Po prejemu dopisa Informacijskega pooblaščenca je tožnik vložil tožbo na Upravno sodišče RS.

5. V obravnavanem primeru je tožnik vložil tožbo zoper akt, ki ga je izdala Policija kot prvostopenjski organ. Na podlagi 25. člena Zakona o državni upravni (v nadaljevanju ZDU-1) Ministrstvo odloča v upravnem postopku na drugi stopnji o pravnih sredstvih zoper upravne akte, ki jih izdaja organ v sestavi. Policija je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve, kar pomeni, da o pritožbi zoper akte, ki jih izda Policija, odloča Ministrstvo za notranje zadeve. Ker v konkretni zadevi tožniku ni bila dana možnost, da bi o njegovi pritožbi odločal pristojen drugostopenjski organ, do katere ima pravico (13. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), sodišče meni, da tožba zoper odločitev Policije ni mogoča (je preuranjena), ker mora o zadevi najprej odločati drugostopenjski organ (pristojno ministrstvo). Procesna predpostavka za upravni spor je, da je upravni akt dokončen, kar pomeni, da zoper ta akt ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev – pritožbe v upravnem postopku (tretji odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Šele, ko so izčrpana pravna sredstva po ZUP lahko stranka uveljavlja sodno varstvo svojih pravic v upravnem sporu po pravilih Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

6. Glede na povedano je sodišče tožbo zavrglo kot preuranjeno na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

7. Napačen pravni pouk v Obvestilu (v pravnem pouku je Policija navedla, da je zoper to obvestilo dovoljena pritožba, o kateri odloča Informacijski pooblaščenec) ne sme imeti škodljivih posledic za stranko. Po določbi šestega odstavka 215. člena ZUP, kadar je zoper odločbo dovoljena pritožba, stranka pa je bila napačno poučena v pravnem pouku, teče rok za pritožbo od dneva vročitve sodnega sklepa, s katerim je bila tožba zavržena kot preuranjena, če ni stranka že prej vložila pritožbo na pristojni organ. Zato je sodišče hkrati odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi v reševanje Ministrstvu za notranje zadeve, ki mora tožnikovo tožbo obravnavati kot pravočasno pritožbo in o njej odločiti.

K III. točki izreka:

8. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.