Supreme Court dismisses appeal as procedural review of administrative act validity is not a valid ground for appeal.

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, zato tudi izpostavljeni vprašanji ne moreta biti pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Do kršitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS ni prišlo. Revident namreč ni izkoristil niti instrumentov in pravnih sredstev, ki jih je imel na voljo, saj ni vložil predloga za vrnitev v prejšnje stanje skupaj s pritožbo, ampak šele skupaj s pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe, torej prepozno.

Samo s pavšalnimi navedbami, da ima izpodbijana odločba zanj zelo hude posledice, revident ni omogočil preizkusa, ali so te posledice podane.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper sklep Finančnega urada Murska Sobota, št. DT 4210-303/2015 (10-130-10) z dne 10. 1. 2015, s katerim je prvostopenjski davčni organ zavrgel revidentovo pritožbo zoper odločbo o odmeri dohodnine za leto 2012 kot prepozno. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT 499-01-121/2015-2 z dne 10. 6. 2015, revidentovo pritožbo zoper sklep prvostopenjskega davčnega organa kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je revident vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga.(1)

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno, da se lahko upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.(2)

6. Revident v smislu dovoljenosti revizije navaja, da gre po vsebini zadeve za pomembni pravni vprašanji: ali bi tožena stranka, glede na to, da ji je znano, da revident živi stalno v tujini, morala v smislu četrtega odstavka 89. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) revidenta opozoriti, naj si postavi pooblaščenca za vročanje v Sloveniji oziroma mu postaviti pooblaščenca, v primeru, da tega ne bi storil sam? Ali bi morala tožena stranka revidentu vročiti pisanje na njegovem stalnem naslovu v Švici v skladu z 92. členom ZUP. Zatrjuje, da mu je bila s tem, ko mu odločba ni bila vročena na stalnem pribivališču, kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča izpostavljeni vprašanji nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po vsebini gre namreč za vprašanji, ki se nanašata na pravilnost vročitve odmerne odločbe po ZUP. Ker presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, tudi izpostavljeni vprašanji ne moreta biti pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče dodaja, da do kršitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS očitno ni prišlo. Revident namreč ni izkoristil niti instrumentov in pravnih sredstev, ki jih je imel na voljo, saj ni vložil predloga za vrnitev v prejšnje stanje skupaj s pritožbo, ampak šele skupaj s pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe, torej prepozno.

8. Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju zelo hudih posledic na strani revidenta, mora ta navesti, kakšne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in tudi konkretne razloge, zaradi katerih so posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Samo s pavšalnimi navedbami, da ima izpodbijana odločba zanj zelo hude posledice, revident ni omogočil preizkusa, ali so te posledice podane. Glede na navedeno tudi ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

9. Ker uveljavljana pogoja za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazana, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

10. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

(1) Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015 in sklep VSRS X Ips 211/2014 z dne 10. 12. 2015.

(2) Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012 in X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014.