Appeal dismissed; mere non-attendance at collective labor dispute settlement does not negate condition for interim order.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Za ugoditev ugovoru zoper začasno odredbo, izdano v postopku za nasprotno izvršbo po razveljavitvi oz. spremembi v kolektivnem delovnem sporu sklenjene sodne poravnave, ki je bila nadomeščena z novo sodno poravnavo med istima strankama, ne zadošča zgolj dejstvo, da nasprotna dolžnica ni pristopila k sodni poravnavi. Učinek tega dejstva je treba namreč presojati po procesnih pravilih iz določb 38. do 60. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor upnice oz. nasprotne dolžnice M.B. zoper začasno odredbo istega sodišča, s katero je bilo za čas do pravnomočnega sklepa o nasprotni izvršbi ter sklepa o izvršbi, izdanega na njegovi podlagi, NLB d.d., Ljubljana, ... prepovedano izplačati upnici oz. nasprotni dolžnici M. B. znesek 1,300.386,32 SIT z njenega nerezidenčnega računa št. ... Zoper tak sklep sodišča prve stopnje je upnica oz. nasprotna dolžnica M.B. vložila pritožbo. Izpodbija ga iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

Navaja, da A. nima nobenih možnosti za uspeh z nasprotno izvršbo, saj M.B. ni pristopila k sodni poravnavi, ki je podlaga za nasprotno izvršbo. V zvezi z vprašanjem verjetno izkazane nevarnosti obrezuspešenja nasprotne izvršbe pa navaja, da R. Hrvatska priznava izvršljivost sodnih odločb slovenskih sodišč na svojem ozemlju in da zato nasprotna upnica A. ne bi imela nobenih težav z uveljavitvijo svojih morebitnih nasprotnih terjatev. Sicer pa znesek, ki ga pritožnica že več let prisilno izterjuje od dolžnice oz. sedaj nasprotne upnice, za slednjo ne predstavlja večje vrednosti.

Smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve njenemu ugovoru in zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe.

Pritožba ni utemeljena.

Upnica oz. nasprotna dolžnica M.B. (v nadaljevanju: nasprotna dolžnica) s pritožbeno trditvijo, da dolžnica oz. nasprotna upnica A. (v nadaljevanju: nasprotna upnica) nima nobenih možnosti za uspeh z nasprotno izvršbo, očitno meri na neobstoj prvega pogoja za izdajo začasne odredbe iz določbe prvega odstavka 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), po kateri mora upnik izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Vendar temu njenemu očitku ni mogoče pritrditi, saj je nasprotna upnica priložila svojemu predlogu za nasprotno izvršbo sodno poravnavo z dne 3.11.1998, iz katere je razvidno, da je bila sodna poravnava z dne 10.12.1996, ki je predstavljala za nasprotno dolžnico (tedaj upnico) izvršilni naslov, razveljavljena oz. spremenjena v delu, ki se nanaša na njeno terjatev (67.

člen ZIZ). Pri tem zgolj dejstvo, da nasprotna dolžnica ni pristopila k sodni poravnavi z dne 3.11.1998, ni odločilnega pomena, saj sta v kolektivnem delovnem sporu stranki (A. in Sindikat delavcev B.) bili isti tako ob sklenitvi sodne poravnave dne 10.12.1996 (ki je predstavljala izvršilni naslov za izterjavo terjatve sedanje nasprotne dolžnice oz. tedanje upnice), kot tudi ob sklenitvi sodne poravnave dne 3.11.1998 (s katero je bila sodna poravnava z dne 10.12.1996 kot izvršilni naslov razveljavljena oz. spremenjena). Učinek dejstva, da nasprotna dolžnica ni "pristopila" k sodni poravnavi z dne 3.11.1998, je treba namreč presojati po procesnih pravilih iz določb 38. do 60.

člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, pri čemer nasprotna dolžnica kot oseba, ki je nosilec pravic in obveznosti v razmerju, v katerem se je odločalo po pravilih postopka v kolektivnih delovnih sporih, niti ne zatrjuje na primer prijave svoje udeležbe v tem postopku (primerjaj z določbami tretjega odstavka 43. člena in 49. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih), izjave o njenem nestrinjanju s poravnavo v smislu sedmega odstavka 54. člena istega zakona ipd. Zato ni razlogov za dvom v obstoj pogoja za izdajo začasne odredbe iz prvega odstavka 270.

člena ZIZ. Glede drugega pogoja za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 270. člena ZIZ pa velja zakonska domneva iz četrtega odstavka istega člena navedenega zakona, po kateri se šteje, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini (s tem povezanim ugotovitvam sodišča prve stopnje nasprotna dolžnica ne ugovarja) in ki upnika razbremenjuje dolžnosti izkazovanja obstoja tega subjektivnega pogoja. To pa dolžniku jemlje možnost izpodbijanja zakonske domneve.

Zato je bilo treba po obrazloženem pritožbo nasprotne dolžnice na podlagi določbe 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.