Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 1843/99 ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.1843.99 AI generated

Court dismisses debtor's enforcement objection as unreasoned since they do not challenge the decision's substance or form.

Case Number VSL sklep III Cp 1843/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court dismissed the debtor's objection to a first-instance enforcement ruling, confirming the decision to seize assets and award costs. The debtor argued financial hardship and offered to pay via labor, but the court found these arguments irrelevant to the procedural requirements. Since the debtor did not challenge the decision's substance, form, or the underlying claim, the objection was deemed unreasoned and the enforcement order upheld.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju; Če dolžnik sklepa o izvršbi in zavarovanju ne izpodbija ne po vsebini, ne po obliki, je ugovor šteti za neobrazložen.

Keywords

AI generated
enforcement objection unreasoned objection substance and form enforcement proceedings ZIZ enforcement procedural default asset seizure

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Ugovor se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Če dolžnik sklepa o izvršbi in zavarovanju ne izpodbija ne po vsebini, ne po obliki, je ugovor šteti za neobrazložen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je dolžniku naložilo, naj v osmih dneh upniku poravna v predlogu navedeno terjatev (149.965,21 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi). Z drugo točko je sodišče dovolilo predlagano izvršbo, obenem pa je stroške upnika odmerilo na 9.700,00 SIT.

Zoper sklep je ugovarjal dolžnik. V laični vlogi navaja, da je že osem let nezaposlen ter zaradi tega zahtevanega zneska ne more poravnati. Vse kar je bilo v njegovi lasti je že razprodal, preživlja ga žena. Navaja, da je prodal tudi avto, na katerega skuša z izvršbo seči upnik. Svoj dolg je pripravljen odplačati z delom pri upniku.

Sodišče prve stopnje je ugovor štelo za neutemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, ki o njem odloča kot o pritožbi.

Ugovor kot pritožba je neutemeljen.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev prvega sodišča, ki šteje sklep za neutemeljen, pravilna. Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine ter jo predlogu tudi priložil. Ker predlog vsebuje vse z Zakonom o izvršbi in zavarovanju - ZIZ zahtevane sestavine, mu je prvo sodišče ugodilo ter izdalo izpodbijani sklep. Pritožnik je sicer vložil ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine, vendar pa je le-tega kot pritožbo potrebno obravnavati v skladu z določilom 5. odstavka 62. člena ZIZ.

Pritožnikove navedbe so namreč za obravnavano zadevo irelevantne.

Pritožnik sklepa ne izpodbija ne po vsebini, ne po obliki in tudi ne nasprotuje sami terjatvi. Še več - slednjo bi bil, resda z delom, celo pripravljen poravnati. Pritožbeno sodišče v zvezi s slednjim dolžniku pojasnjuje, da takšnega načina plačila ZIZ ne predvideva in ga tudi upnik ne bi bil dolžan sprejeti. Ker torej dolžnik ne navaja dejstev, s katerimi bi nasprotoval pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, je njegov ugovor kot pritožbo šteti za neutemeljen. Pritožbeno sodišče ni ugotovilo tudi nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je izpodbijani sklep potrdilo (člen 365, tč. 2 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).