Court dismisses unexplained objection to enforcement based on Radio Television Act subscription obligation.
Legislator summary
AI generatedThe higher court dismissed the debtor's unexplained objection to an enforcement order based on a certificate of ownership. The debtor argued they were not the owner of the TV receiver, claiming their father was, but failed to provide any facts or evidence to support this claim. The court ruled that under the Radio Television Act, the obligation to pay the subscription fee falls on the user, not the owner, and since the debtor offered no grounds to challenge the enforcement, the objection was rejected.
Legislator headnote
AI generated2. in 3. odst. 9. člena ZIZ; 2. odst. 53. člena ZIZ; 5. odst. 62. člena ZIZ; 1. odst. 15. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenije: An objection to enforcement based on a certificate of ownership must be substantiated with facts and evidence; failure to do so renders the objection inadmissible, and the enforcement order stands if the underlying obligation is statutory and not dependent on ownership.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor dolžnika se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal neobrazloženo, saj v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, ki bi imel za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. V 1. odst. 15. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenije (1994) je namreč določeno, da naročnino plačuje uporabnik radijskega in TV sprejemnika. Obveznost plačila naročnine po tej določbi tako ni vezana na lastništvo TV sprejemnika.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je neobrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Dolžnik je v ugovoru navedel, da ni lastnik TV sprejemnika, za katerega upnik v tem postopku uveljavlja naročnino. Lastnik tega sprejemnika je namreč dolžnikov oče.
Ugovor ni utemeljen.
Zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko dolžnik (v roku 8 dni od njegove vročitve) vloži ugovor (prim. 2. in 3. odst. 9. člena ZIZ). Vendar pa mora biti ugovor obrazložen (po 2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ). Tako mora dolžnik v njem navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjen, pa je kljub temu ugovarjal neobrazloženo, saj v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, ki bi imel za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. V 1. odst. 15. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenije (Ur. l. RS, št. 18/94, 29/94 in 73/94) je namreč določeno, da naročnino plačuje uporabnik radijskega in TV sprejemnika. Obveznost plačila naročnine po tej določbi tako ni vezana na lastništvo TV sprejemnika. Pravno upoštevnega dejstva (ki bi lahko privedlo do zavrnitve tožbenega zahtevka), to je da dolžnik TV sprejemnika ne uporablja, pa dolžnik v svojem ugovoru niti ni zatrjeval. Glede na to je bil nadaljnji postopek sodišča prve stopnje, ki je neobrazložen in zato neutemeljen ugovor poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi, v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ.
Ker tudi ni najti razlogov, na katere je sodišče pri odločanju o ugovoru dolžno paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno ugovor dolžnika zavrniti kot neutemeljen in izpodbijani sklep o izvršbi potrditi (po 2. točki 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).