Administrative court dismisses appeal against housing allocation points calculation for homeless applicant.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Prvostopenjski organ je pri točkovanju upošteval vse kriterije, kot jih je bilo mogoče upoštevati v dani situaciji in je glede na dokumentacijo, ki mu je bila na voljo, določil tolikšno število točk, kot je bilo to mogoče.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo v zadevi dodelitve neprofitnih stanovanj v najem ugotovil, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 410 točk in se s tem uvršča na 485. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe. Na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta bodo stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A2 v skupini samskih oseb, ki so dosegli nad vključno 555 točk, tistim pa, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno.

2. V obrazložitvi odločbe prvostopenjski organ pojasnjuje, da je 21. 5. 2014 objavil javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, na katerega se je prijavila tudi tožnica. V nadaljevanju prvostopenjski organ na splošno pojasnjuje, kateri kriteriji so se točkovali in v zvezi s tožnico pojasnjuje, da je iz razloga, ker izpolnjuje točkovalno kategorijo „1.1. brezdomec, uporabnik barake – udeleženec razpisa je brez stanovanja, ima naslov na pristojnih inštitucijah“ dosegla 240 točk, po točkovalni kategoriji „16. udeležba na prejšnjih razpisih“ 150 točk in po točkovalni kategoriji „19. stalnost bivanja v Mestni občini Ljubljana“ 20 točk. Skupno je bila ocenjena torej z 410 točkami, glede na število razpisanih stanovanj pa bodo stanovanja zagotovljena tistim upravičencem iz prednostne liste A2, ki so dosegli 555 točk in več.

3. Tožnica se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. Med drugim je v zvezi s tožničinimi pritožbenimi navedbami pojasnil, da je pri kriteriju, ki se nanaša na sodelovanje na prejšnjih razpisih, tožnici dodelil najvišje možno število točk, to je 150 točk. Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na kriterij stalnost bivanja, pa se sklicuje na podatke iz uradnih evidenc (potrdilo iz gospodinjske evidence).

4. Tožnica v tožbi navaja, da je prejela odločbo z nerazvidno številko in brez datuma. Obrazložitev odločbe ima več pomanjkljivosti. Ni se upošteval stanovanjski status, kvaliteta bivanja, neprimerne površine ter zdravstvene razmere. Bila je prosilka pri več razpisih in vedno zavrnjena. Ima večletno delovno dobo in večletno stalno bivanje v Mestni občini Ljubljana. Iz tožbe smiselno izhaja, da želi, da se izpodbijana odločba odpravi.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da imata obe odločbi opravilno številko in datum izdaje. Glede stanovanjskega statusa je bila tožnica opredeljena kot brezdomka. Edini naslov, ki ga je navajala sama, je A. V prilogi Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem je navedeno, da če je udeleženec razpisa brez stanovanja oziroma ima naslov na pristojnih inštitucijah, je izključeno točkovanje, ki se nanaša na kvaliteto bivanja, neprimerno površino stanovanja in funkcionalnost stanovanja. Tožnici je bilo dodeljeno največ točk iz naslova stanovanjski status in sicer 240 točk. V zvezi z zdravstvenimi razmerami pa je potrebno opozoriti, da tožnica zgolj pavšalno navaja, da za to kategorijo ni prejela točk. Gre za novo dejstvo, ki ga prvič navaja šele v tožbi in ne vsebuje niti trditve, za kakšno boleznijo se zdravi. Te navedbe v skladu z 52. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ni mogoče upoštevati. Glede kategorije, ki se nanaša na delovno dobo pa je prvostopenjski organ tožnico pozval, naj predloži potrdilo delodajalca o zaposlitvi, vendar pa zahtevanega dokazila ni predložila, ampak je navedla le, da je upokojena in da na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje potrdila ni dobila, ker se tega ne izdaja. Iz naslova delovne dobe ni prejela nobene točke. Glede kategorije sodelovanja na prejšnjih razpisih pa je prejela maksimalno število točk, to je 150 točk. V zvezi s kategorijo, ki se nanaša na prebivanje, pa je prvostopenjski organ pridobil podatke po uradni dolžnosti. V drugostopenjski odločbi je natančno zapisano, da znaša doba bivanja v Mestni občini Ljubljana 9 let, 6 mesecev in 2 dni. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožnica v pripravljalni vlogi navaja, da je točkovanje površno in pomanjkljivo, ker se ne upošteva dejanskega stanja z njenim opisom, kar je stalnica že iz prejšnjih razpisov.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V konkretnem primeru tožnica očita prvostopenjskemu organu, da ni upošteval nekaterih kriterijev pri točkovanju, ki jih v tožbi tudi izpostavlja. Vendar sodišče meni, da ti očitki niso utemeljeni. Prvostopenjski organ je pri točkovanju upošteval vse kriterije, kot jih je bilo mogoče upoštevati v dani situaciji in je glede na dokumentacijo, ki mu je bila na voljo, določil tolikšno število točk, kot je bilo to mogoče. Glede navedenega sodišče sledi utemeljitvi obeh odločb, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena ZUS-1 ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev prvostopenjskega organa in tožene stranke.

9. Neutemeljena je tožbena navedba, da ni bil pravilno točkovan stanovanjski status. Tožnica je po tem kriteriju prejela 240 točk, to je najvišje možno število točk. Kriterijev, ki se nanašajo na kvaliteto bivanja in neprimerno površino pa ni bilo mogoče upoštevati, saj je bilo v obrazcu pojasnjeno, da če nekdo uveljavlja status, da je brezdomec, to izključuje točkovanje kriterijev kvalitete bivanja in neprimerne površine.

10. V zvezi s tožbenim očitkom, da prvostopenjski organ ni upošteval točkovalne kategorije „zdravstvene razmere“, pa sodišče ob vpogledu v upravni spis ugotavlja, da tožnica tega v upravnem postopku ni uveljavljala in prvič ta kriterij navaja šele v tožbi, pri čemer v tožbi ne konkretizira, kakšne so njene zdravstvene težave. Tožnica v tožbi ni navedla, zakaj tega kriterija ni uveljavljala že v upravnem postopku. Skladno z 52. členom ZUS-1 se lahko nova dejstva in novi dokazi upoštevajo kot tožbeni razlogi, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta, tožnica pa ni navedla, zakaj tega kriterija ni uveljavljala že v postopku na prvi stopnji.

11. Glede na to, da tožnica v tožbi izrecno izpostavlja tudi, da ima večletno delovno dobo in večletno stalno bivanje v Mestni občini Ljubljana, je sodišče preverjalo tudi pravilnost ocenjevanja teh dveh kriterijev. Pri ugotavljanju stalnega prebivanja v Ljubljani se prvostopenjski organ sklicuje na podatke iz uradnih evidenc. Skladno z 179. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) veljajo izpiski iz uradnih evidenc za javne listine. Javna listina pa v skladu s prvim odstavkom 169. člena ZUP dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa. Iz navedenega razloga je imel prvostopenjski organ utemeljen razlog, da je štel čas stalnega prebivanja tožnice v obdobju, kot ga izkazuje pridobljena evidenca. Glede kriterija delovne dobe pa je iz upravnega spisa razvidno, da je bila tožnica pozvana, naj svojo vlogo dopolni tako, da predloži potrdilo delodajalca o dobi zaposlitve oziroma dokazila o doseženem številu let delovne dobe, vendar pa kljub temu, da je na poziv sicer odgovorila, dokazila ni predložila.

12. Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ tožnici določil maksimalno število točk, kolikor je bilo v dani situaciji mogoče, zato ni mogel odločiti drugače, kot je odločil. Točkovanje ni bilo površno in pomanjkljivo, kot tožnica očita v pripravljalni vlogi. Glede tožbenih očitkov, ki se nanašajo na številko in datum odločbe, pa sodišče ugotavlja, da je na kopiji drugostopenjske odločbe, ki jo je predložila tožnica, datum odtisnjen čez številko, zaradi česar je številka nekoliko slabše razvidna, vendar pa to na vsebino odločitve nima nobenega vpliva. Ker je bila odločitev prvostopenjskega organa pravilna, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.