Supreme Court dismisses labor claim against individual directors of dissolved company due to lack of employer status.

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

[JEDRO]

Tožeča stranka je popravila tožbo pred začetkom pravde tako, da je namesto izbrisane družbe na podlagi spregleda pravne osebnosti navedla družbenika izbrisane družbe.

Tožeča stranka svoj zahtevek zoper družbenike utemeljuje na spregledu pravne osebnosti, na novi pravni podlagi. Glede na navedeno ni izpolnjen subjektivni kriterij, po katerem se določa pristojnost delovnega sodišča, saj toženca nista niti delodajalca niti pravna naslednika tožnikovega delodajalca.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča stranka je pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani vložila tožbo zoper delodajalca A., d. o. o., Ljubljana, zaradi izplačila plače z dajatvami, regresa za letni dopust, odškodnine in invalidnine v višini 11.968,41 EUR skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Navedena pravna oseba je bila na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Srg 2013/14911 z dne 5. 4. 2013, ki je postal pravnomočen 23. 4. 2013, dne 6. 5. 2013 izbrisana iz sodnega registra. Zato je sodišče s sklepom dne 28. 5. 2013 tožečo stranko pozvalo, da popravi tožbo tako, da opredeli pravno ali fizično osebo, ki je lahko pravdna stranka. Tožeča stranka je s popravo tožbe kot toženi stranki navedlo fizični osebi in sicer družbenika, ki sta bila hkrati tudi poslovodni osebi izbrisane družbe B. B. (prokurist) in C. C. (direktor). Po prejemu poprave tožbe se je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v sporu med tožečo stranko in novima tožencema. Zadevo je po pravnomočnosti sklepa št. I Pd 467/2013 z dne 7. 11. 2014 odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

2. Okrajno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo, temveč je 20. 10. 2016 sprožilo spor o pristojnosti. Navaja, da 187. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) določa, da lahko tožeča stranka vse do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tudi tako, da toži namesto prvotno tožene stranke koga drugega, za kar pa mora biti podana privolitev novega toženca. Novo toženca na to nista privolila, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pa o dovolitvi spremembe tožbe ni odločalo. Zato meni, da je za odločanje pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

3. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) v 5. členu določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje v sporu o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Predmet spora so pravice iz delovnega razmerja.

4. Za določitev pristojnosti pa je pomembno, da tožnik zahtevek zoper A. A. in C. C. uveljavlja na podlagi pravnega spregleda pravne osebnosti tožnikovega delodajalca (1). Po 1. točki prvega odstavka 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP, Ur. l. RS, št.13/14-UPB s spremembami) izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti v povezavi s prvim odstavkom 8. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06 s spremembami, v nadaljevanju ZGD-1).

5. ZPP v prvem odstavku 189. člena določa, da začne pravda teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. Na podlagi prvega odstavka 185. člena ZPP je za spremembo tožbe potrebna privolitev tožene stranke od vročitve tožbe dalje.

6. Tožeča stranka je popravila tožbo pred začetkom pravde tako, da je namesto izbrisane družbe na podlagi spregleda pravne osebnosti navedla družbenika izbrisane družbe. V tem primeru gre za subjektivno spremembo tožbe, ki pa tudi prvotno toženi stranki ni bila vročena in se torej postopek še ni začel. Zato za spremembo tožbe ni potrebno soglasje novih tožencev (drugi odstavek 187. člena ZPP). Soglasje je potrebno takrat, ko se postopek (pravda) že začne, saj jo mora tožena stranka prevzeti v stanju, v kakršnem je, ko vstopi vanjo. Sodišče pri subjektivni spremembi tožbe ne more nadomestiti soglasja tako kot pri objektivni spremembi tožbe. Zato je navedba, da bi moralo sodišče odločiti o subjektivni spremembi tožbe neutemeljena.

7. Tožeča stranka svoj zahtevek zoper družbenike utemeljuje na spregledu pravne osebnosti, na novi pravni podlagi. Glede na navedeno ni izpolnjen subjektivni kriterij, po katerem se določa pristojnost delovnega sodišča, saj toženca nista niti delodajalca niti pravna naslednika tožnikovega delodajalca. Gre za spor, za rešitev katerega je na podlagi 1. člena in prvega odstavka 30. člena ZPP pristojno sodišče splošne pristojnosti. Zato je Vrhovno sodišče odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.

----

(1) II Ips 493/2001 z dne 4. 4. 2012 in VIII R 11/2015 z dne 25. 5. 2015.