Supreme Court allows review of enforcement when underlying legal basis is later found void and debtor had no objection chance.

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je dopustno pravni temelj izvršbe ohraniti v veljavi, ko se naknadno s pravnomočno odločbo izkaže, da je bila podlaga takega pravnega temelja nična, v primerih, ko je bil izvršilni postopek sprožen na podlagi verodostojne listine in dolžnica v izvršilnem postopku ni imela možnosti ugovora zoper sklep o izvršbi.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je dopustno pravni temelj izvršbe ohraniti v veljavi, ko se naknadno s pravnomočno odločbo izkaže, da je bila podlaga takega pravnega temelja nična, v primerih, ko je bil izvršilni postopek sprožen na podlagi verodostojne listine in dolžnica v izvršilnem postopku ni imela možnosti ugovora zoper sklep o izvršbi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica je znesek, katerega vračilo zahteva, prvi toženi stranki plačala na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, konkretno računov oziroma izpiskov iz poslovnih knjig prve toženke, ki se nanašajo na obveznosti iz pogodbe o leasingu, ki naj bi jo s prvo toženo stranko poleg sedaj že pokojnega moža M. F. podpisala (sklenila) tudi tožnica. Sama je to zanikala in v tožbi, s katero je zahtevala vrnitev zneskov, ki so ji bili zarubljeni od plače, trdila, da ne za pogodbo o leasingu ne za sklep o izvršbi sploh ni vedela vse do tedaj, ko ji je delodajalec pričel odtegovati del plače. S tožbo je zahtevala ugotovitev ničnosti pogodbe z utemeljitvijo, da je njen podpis na njej ponarejen, poleg tega pa je zahtevala vrnitev sredstev, ki so ji bila odtegnjena od plače na podlagi sklepa o izvršbi.

2. Sodišče prve stopnje je ničnostnemu zahtevku ugodilo, ker je ugotovilo, da tožničin podpis na pogodbi res ni pristen, delno pa je ugodilo tudi dajatvenemu zahtevku (zavrnilo ga je v delu, v katerem je bila terjatev zastarana).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi prve toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v celoti spremenilo tako, da je oba zahtevka (ugotovitvenega in dajatvenega) zavrnilo. Dajatveni zahtevek je zavrnilo zato, ker je bila izterjava opravljena na podlagi sklepa o izvršbi, tožnica pa bi po njegovi presoji lahko v izvršbi izterjano zahtevala nazaj le v primeru, če bi bili izpolnjeni pogoji za nasprotno izvršbo iz 67. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, pa tega ni niti trdila.

4. Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije glede v izreku tega sklepa navedenega pravnega vprašanja. Navaja, da je pogodba očitno ponaredek, zato je v nasprotju z moralo in je nična. Tožnica je zanjo izvedela šele v letu 2000 ob pričetku rubeža plače. Vložila je tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, a jo je sodišče zavrglo. Nična pogodba ni mogla povzročiti pravnih posledic in je tožnica ni bila dolžna izpolniti. Kar je izpolnila, je bilo izpolnjeno brez pravne podlage. V zvezi z dajatvenim zahtevkom poudarja, da v izvršilnem postopku ni imela možnosti ugovora zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ker z izvršilnim postopkom ni bila seznanjena. Na to je vseskozi opozarjala. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 17/2009 ter na sklepa Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 5956/2005 in I Cpg 1040/2005.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a. člena Zakona o pravdnem postopku, zato je tožničinemu predlogu ugodilo.