Supreme Court allows review regarding when a sound recording acquires commercial phonogram status triggering payment obligations.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted the applicant's request for review, permitting appeal on specific legal questions. The lower courts had dismissed the claim that the defendant must pay for the commercial use of sound recordings, ruling that a recording only becomes a commercial phonogram upon issuance for commercial exploitation. The court found the review request valid because the legal definition of a commercial phonogram and the resulting payment obligations remain unclear and require uniform interpretation across pending cases.
Legislator headnote
AI generatedZakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP); Zakon o pravdnem postopku (ZPP): A review is permitted when the legal status of a sound recording as a commercial phonogram, which triggers payment obligations and remuneration rights, is unclear and requires uniform interpretation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja, kdaj oziroma s čim pridobi posnetek oziroma zapis zvoka status fonograma, izdanega za komercialne namene, s čimer ob njegovi priobčitvi javnosti za uporabnika nastane dolžnost plačila, za imetnike avtorskih sorodnih pravic na fonogramih pa pravica zaračunavanja nadomestila iz prvega odstavka 130. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, kdaj oziroma s čim pridobi posnetek oziroma zapis zvoka status fonograma, izdanega za komercialne namene, s čimer ob njegovi priobčitvi javnosti za uporabnika nastane dolžnost plačila, za imetnike avtorskih sorodnih pravic na fonogramih pa pravica zaračunavanja nadomestila iz prvega odstavka 130. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan tožniku plačati glavnico v višini 6.300,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov, navedenih v III. točki izreka. Za zahtevano plačilo glavnice v višini 833,56 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi je zaradi umika tožbe v tem delu postopek ustavilo.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V obrazložitvi navaja, da zvočni posnetek pridobi pravno naravo komercialnega fonograma šele z izdajo, ki je namenjena tržni eksploataciji. V skladu z drugim odstavkom 3. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP) je fonogram izdan, ko je dokončan in pripravljen za ponudbo javnosti v zadostnem številu izvodov (v razumni količini). Zvočni posnetek, ki ni izdan z namenom tržne eksploatacije, ne more imeti pravnega položaja komercialnega fonograma. Zmotno je tožnikovo stališče, da se obstoj njegove pravice do nadomestila pri javni priobčitvi fonogramov domneva. Nekomercialni fonogram z javno priobčitvijo ne more pridobiti pravne narave fonograma, izdanega za komercialne namene. Zato niso relevantne pritožbene navedbe, ki opozarjajo na dejstvo, da naj bi toženec z javno priobčitvijo nekomercialnih fonogramov dosegel gospodarsko korist.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije, in sicer glede vprašanja, kdaj oziroma s čim pridobi posnetek oziroma zapis zvoka status fonograma, izdanega za komercialne namene, s čimer ob njegovi priobčitvi javnosti za uporabnika nastane dolžnost plačila, za imetnike avtorskih sorodnih pravic na fonogramih pa pravica zaračunavanja nadomestila iz prvega odstavka 130. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. Navaja, da je odprto večje število pravdnih postopkov z enako vsebino, med katerimi je pričujoči prvi zrel za revizijski preizkus. Pomen tega vprašanja poudarja tudi s potrebo po izenačitvi s stopnjo varstva v tujini, saj zanje velja ista „krovna“ pravna podlaga: Direktiva Sveta 92/100/EGS z dne 19. novembra 1992 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine; Direktiva 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine; Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi; Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij (t. i. Rimska konvencija, 1961, Ur. l RS-MP, št. 8/96); Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih (WIPO Performances and Phonograms Treaty, Ur. l. RS-MP št. 25/99). Trdi, da je z izpodbijanim stališčem za izvajalce in proizvajalce fonogramov vzpostavljena slabša zaščita kot v primerljivih sistemih. Odločitev je pomembna tudi za trajanje pravic in za varstvo pravic v tujini glede na pravilo o dejanski vzajemnosti iz drugega odstavka 176. člena ZASP.
4. Predlog je utemeljen.
5. Predpostavke za dopustitev revizije, določene v prvem odstavku 367.a člena ZPP, so izpolnjene glede pravnih vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Zato je Vrhovno sodišče v tem obsegu predlogu ugodilo in revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena istega zakona).