Supreme Court allows appeal regarding tort liability prerequisites and damages calculation in a textbook publication case.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted permission for a second-instance appeal filed by a textbook publisher against a lower court's award of 30,000 EUR in damages. The publisher argued that approving the textbook containing a student's article did not constitute a wrongful act and that the damages were disproportionately high compared to similar cases. The court found the appeal admissible because the issues regarding the prerequisites for liability and the correct application of substantive law were deemed significant for legal certainty and the uniform application of the law.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, 367. a in 367. c člen: The Supreme Court may permit an appeal when the decision could resolve a legal issue of significant importance for legal certainty, the uniform application of law, or the development of law through judicial practice.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanj,
(1) ali so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti druge toženke; in
(2) ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo pri odločanju o višini odškodnine.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanj, (1) ali so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti druge toženke; in (2) ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo pri odločanju o višini odškodnine.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnica zahteva povračilo škode zaradi posega v njene osebnostne pravice, saj je prva toženka izdala učbenik, v katerem je bil povzet članek iz dnevnega časopisa, na njeni podlagi pa je tožnico prepoznala večina ljudi iz njenega okolja, brez dvoma pa vsi dijaki gimnazije, ki jo je obiskovala. Druga toženka je učbenik odobrila.
2. Sodišče prve stopnje je toženkama naložilo nerazdelno plačilo 30.000,00 EUR.
3. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženk zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4. Predlog za dopustitev revizije vlaga druga toženka. Postavlja vprašanja v smeri:
(1) ali so izpolnjene vse predpostavke njene odškodninske odgovornosti; in
(2) ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo pri odločanju o višini odškodnine.
Meni, da glede prvega vprašanja sodne prakse ni. Po njeni oceni potrditev učbenika, v katerem je natisnjen del članka oziroma informacija, ki je bila v preteklosti že objavljena in je v trenutku izdaje učbenika še vedno objavljena ter prosto dostopna na internetu, ni protipravno dejanje. Nasprotno stališče bi pomenilo negiranje ustavne pravice iz 39. člena Ustave Republike Slovenije in pravno negotovost o tem, katere javno objavljene informacije je dopustno izmenjevati in se nanje sklicevati iz ustavno dopustnih namenov (objava v učbeniku). Vprašanja po njeni oceni niso pomembna le za obravnavan primer, saj gre za primer objave v učbeniku s področja družboslovja, kjer se redno objavljajo družbeno aktualne teme, tudi odklonilna dejanja in vprašanja najrazličnejših medčloveških odnosov. Stališče sodišč nižjih stopenj vodi do absurdne situacije in samocenzure pouka o odklonilnih ravnanjih ter je v nasprotju s predpisi, ki veljajo za potrjevanje učbenikov. Poudarja, da vsebinske ustreznosti Strokovni svet ne preverja, temveč je to pristojnost Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, ki v skladu z določili 8. člena Pravilnika o potrjevanju učbenikov izdela oceno o skladnosti učnih gradiv s cilji, standardi znanja in vsebinami, opredeljenimi v učnem načrtu oziroma katalogu znanj. Strokovni svet pa na podlagi pozitivne ocene Zavoda Republike Slovenije za šolstvo učbenik potrdi, če je skladen s cilji vzgoje in izobraževanja, določenimi v 2. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI).
Glede višine odškodnine druga toženka izpostavlja previsoko odmero in ocenjuje, da sodišči nižjih stopenj nista upoštevali tožničinih siceršnjih psihičnih bolečin zaradi predhodnih travmatičnih dogodkov, da ima na šoli vse od začetka poseben status, da so dijaki z vsem seznanjeni in da je bil članek le dražljaj, ki je sprožil čustveno reakcijo. Po njeni oceni odmerjena višina ni primerljiva z drugimi odmerami zaradi posega v osebnostne pravice. Izpostavlja odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 496/2013 in odločbo Višjega sodišča v Kopru Cp 1314/2010. Ponuja tudi primerjavo z odškodninami, ki jih sodišča dosojajo v primeru spolnih zlorab, in izpostavlja odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 366/2011, ki oškodovancu priznava odškodnino v višini 75.000,00 EUR za več kot štiriletno zlorabljanje, ki mu je pustilo številne posledice. Nadalje opravi primerjavo tudi z zadevami, v katerih so sodišča odmerjala odškodnino zaradi telesnih poškodb ter izpostavlja odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 281/14 in II Ips 210/2012.
5. Predlog je utemeljen.
6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).
7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije izpolnjeni glede združenih vprašanj, ki sta razvidni iz izreka tega sklepa, in revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).