Supreme Court allows appeal review regarding good faith assessment of both parties in property dispute.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia permitted an appeal review limited to the legality of the good faith assessment for both the plaintiff and defendant. The first-instance court ruled in favor of the defendant's claim of acquisitive ownership while dismissing the plaintiff's request to stop the disturbance of property rights. The Court granted the review request because the lower court's decision allegedly deviated from established Supreme Court practice regarding good faith in property transactions.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367a(1) of the Civil Procedure Act; Article 367c(3) of the Civil Procedure Act: An appeal review is admissible when the second-instance court's decision on the good faith of parties deviates from established Supreme Court practice regarding the scope of the good faith inquiry.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede preizkusa pravilnosti presoje vprašanja dobrovernosti obeh pravdnih strank.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede preizkusa pravilnosti presoje vprašanja dobrovernosti obeh pravdnih strank.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnik je vložil tožbo, s katero zahteva prenehanje vznemirjanja lastninske pravice na nepremičninah, parc. št. 477/3 in 477/6, obe k. o. ... Toženec pa je vložil nasprotno tožbo, s katero zahteva ugotovitev, da je lastnik navedenih nepremičnin na podlagi priposestvovanja. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek po tožbi, tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi pa je ugodilo.
2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.
3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije navaja, da odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Meni, da je sporno, ali je bil toženec dobroveren, upoštevajoč, da je vedel, da je predmet prodajne pogodbe z dne 27. 4. 1985 kmetijsko zemljišče in da zato prodajna pogodba ni v skladu z veljavno zakonodajo ter da je v letu 1999 z istim prodajalcem sklenil novo prodajno pogodbo za isti nepremičnini (pri čemer sta bili isti nepremičnini, s strani prodajalčevega sina kot prodajalčevega pooblaščenca, leta 1995 prodani (tudi) tožniku). Poudarja, da sam ni bil nedobroveren. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, ali je oseba, ki ve, da sklepa pogodbo v nasprotju z zakonom in da predmet pogodbe ni prost v pravnem prometu, ter se zaveda, da ni izpolnila vseh z zakonom določenih pogojev za sklenitev prodajne pogodbe, lahko kljub temu dobroverna (ob tem se sklicuje na zadeve VSRS II Ips 359/2010, II Ips 223/2012, II Ips 1044/2008, II Ips 177/2014, II Ips 426/2011 in II Ips 764/2005); ali za nedobrovernost tožnika, ki ima za posledico, da ga ne varuje drugi odstavek 44. člena Stvarnopravnega zakonika, zadošča neskrbnost pri ogledu ali mora biti izkazana nepoštenost, ki temelji na zavedanju predhodnega razpolaganja prodajalca (ob tem se sklicuje na zadevo VSRS II Ips 256/2014); in ali mora sodišče opraviti tehtanje ravnanja stranke (toženca), ki se sklicuje na priposestvovanje (ni pa poskrbela za vknjižbo svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo, pri čemer razlog ni bil v neurejenem zemljiškoknjižnem stanju, temveč v dejstvu, da ni razpolagala z veljavno prodajno pogodbo), in stranke (tožnika), ki je pridobila lastninsko pravico na podlagi pravnega posla, pri tem pa je nenatančno/nepopolno opravila raziskovalno dolžnost (ob tem se sklicuje na zadevi VSRS II Ips 65/2010 in II Ips 243/2013).
4. Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).