Administrative court dismisses claim for costs when plaintiff withdraws lawsuit before court requests confirmation of withdrawal.

I. Postopek se ustavi.

II. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

[JEDRO]

Tožeča stranka je sodišču, še preden je to prejelo obvestilo tožene stranke, da je izdala upravni akt, in še preden je lahko sodišče zahtevalo od tožeče stranke, naj mu sporoči, ali vztraja pri tožbi, sporočila, da tožbo umika. Iz navedenega razloga je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustavilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi molka organa tožene stranke. V njej navaja, da je Upravno sodišče Republike Slovenije s sodbo št. I U 1327/2014-20 z dne 9. 12. 2015 tožbi ugodilo ter odpravilo odločbo tožene stranke z dne 16. 1. 2014 kot tudi odločbo njenega drugostopenjskega organa. Iz dopisa Upravnega sodišča z dne 7. 1. 2016 je razvidno, da je tožena stranka prevzela navedeno sodbo dne 28. 12. 2015, vendar pa novega akta ni izdala v 30 dneh, kot je to določeno v roku iz četrtega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker je ta rok potekel, tožeča stranka predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in samo odloči o stvari, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

2. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bila tožeča stranka večkrat obveščena o dejanjih v postopku. Svet tožene stranke kot organ odločanja na prvi stopnji je kolektivni organ, ki se sestaja in sprejema odločitve na mesečnih sejah. Ko je tožena stranka prejela sodbo upravnega sodišča, se je svet tožene stranke seznanil z njo na svoji januarski seji. Po temeljiti preučitvi razlogov za ugoditev tožbi je tožečo stranko pozval na dopolnitve in ta je dopolnjene vloge tudi posredovala.

3. Dne 29. 6. 2016 je upravno sodišče prejelo dopis tožeče stranke, da je tožena stranka dne 21. 4. 2016 izdala soglasje k magistrskemu študijskemu programu in da zato umika tožbo z dne 4. 2. 2016, ki je bila vložena zaradi molka organa v tej zadevi.

K točki I izreka:

4. Po 39. členu ZUS-1 mora organ, če v primeru molka pozneje izda upravni akt, sporočiti to sodišču, pri katerem je sprožen spor (prvi odstavek 39. člena ZUS-1). V primeru iz prejšnjega odstavka zahteva sodišče od tožnika, da mu v 15 dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt (drugi odstavek 39. člena ZUS-1). Če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi (tretji odstavek 39. člena ZUS-1).

5. Tožeča stranka je sodišču, še preden je to prejelo obvestilo tožene stranke, da je izdala upravni akt, in še preden je lahko sodišče zahtevalo od tožeče stranke, naj mu sporoči, ali vztraja pri tožbi, sporočila, da tožbo umika. Iz navedenega razloga je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustavilo.

K točki II izreka:

6. Sodišče najprej ugotavlja, da pri umiku tožbe tožeča stranka ni posebej navedla, ali umika tožbo v celoti, ali pa je glede stroškov ne umika. Če je bil njen namen umakniti tožbo v celoti, torej tudi glede stroškov, potem zaradi umika tožbe v celoti ni upravičena do povrnitve stroškov postopka. Če pa je mišljeno, da se umik tožbe na stroške ne nanaša, pa prav tako ni upravičena do povrnitve stroškov iz sledečih razlogov:

7. Peti odstavek 25. člena ZUS-1 določa, da če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena tega zakona, ker je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja, sodišče odloči o stroških postopka po prvem odstavku tega člena. Sodišče je v obravnavanem primeru postopek ustavilo po tretjem odstavku 39. člena tega zakona, kar pomeni, da se tožeči stranki priznajo stroški po prvem odstavku 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi, odloči o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Prvi odstavek 154. člena ZPP določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. V predmetnem upravnem sporu je tožeča stranka sicer uspela s tožbo zaradi molka organa, saj je bil med upravnim sporom akt izdan, zato bi ji bila tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka, vendar pa mora po drugem odstavku 163. člena ZPP stranka v zahtevi za povrnitev stroškov opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Tega pa tožeča stranka v tožbi ni storila, saj ni navedla, kolikšen znesek stroškov zahteva, zaradi česar je njen stroškovni zahtevek neopredeljen. Tožeča stranka stroškov ne opredeljuje niti po vrsti niti po višini, zato do povrnitve stroškov tega upravnega spora ni upravičena.