Administrative court dismisses asylum claim where debt-related threats do not meet persecution or serious harm criteria under ZMZ.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožena stranka je na podlagi dejstev in okoliščin, ki jih je (pred izdajo odločbe, ob podaji prošnje, ob navzočnosti pooblaščenca PIC), navedel tožnik in ki ne pomenijo dejanj preganjanja, niti ne resne škode, lahko dejansko stanje pravilno in popolno ugotovila v pospešenem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite kot očitno neutemeljeno. V svoji obrazložitvi navaja razloge, iz katerih je tožnik zaprosil za mednarodno zaščito. Povedal je, da je imel konec novembra 2014 finančne težave, zaradi katerih je potreboval denar za preživetje. Zato si je od nekaterih ljudi, ki so na tem področju znani, sposodil 10.000,00 EUR, z obrestmi. Z njimi je podpisal pogodbo, a svojega izvoda pogodbe ni dobil. Prve tri mesece je posojilo vračal, nato pa je z vračanjem prenehal, ker ni imel več denarja. Zato so se s strani teh oseb, med katerimi je tudi specialec, začele grožnje. Vse grožnje so bile ustne, le enkrat so ga fizično napadli in ga hoteli na silo strpati v avto, vendar jim je uspel zbežati. Njihovih groženj ni prijavil policiji. Povedal je tudi, da na Kosovu ni bil preganjan zaradi svoje rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini. Tožena stranka na podlagi navedenih dejstev ugotavlja, da razlogi, ki jih je tožnik navedel kot razloge za priznanje mednarodne zaščite, ne morejo pomeniti dejanj preganjanja v smislu 26. člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ) in da tožnik ob vrnitvi v izvorno državo tudi ne bi bil soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo v smislu 28. člena ZMZ. Poleg tega je tožnik v postopku uveljavljal preganjanje s strani nedržavnih subjektov in sicer s strani oseb, od katerih si je izposodil denar. Tožena stranka je o tožnikovi prošnji odločila na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ.

2. Tožnik se s takšno odločitvijo tožene stranke ne strinja. V tožbi navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita, saj ni imel pravice do zaslišanja. Tožena stranka v postopku tudi ni izpolnila zakonske obveznosti iz 9. člena ZMZ in sicer pravice do informiranja. Prav tako ni pridobila nobenih informacij iz izvorne države. Ob podaji prošnje je navedel tudi, da so osebe, ki so mu grozile, ubile še več pomembnih ljudi, kot je on. Povedal je tudi, da policija ne more nič narediti. Rekli so mu tudi, da ga bodo poslali v gozd, golega zvezali za drevo in nanj spustili psa. V zvezi z očitkom tožene stranke, da svojih dejanj ni prijavil na policijo, navaja, da je policija na Kosovu, kot izhaja iz priloženih informacij iz izvorne države, izredno skorumpirana. Eden od ljudi, ki mu grozijo, je specialec, zaposlen na policiji, ki skupaj s drugimi posoja denar in so povezani na tem področju. Poleg tega so te organizirane osebe tožnika novačile, da se jim pridruži. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka je kot razlog za zavrnitev tožnikove prošnje za priznanje mednarodne zaščite navedla 2. in 3. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ. Druga točka prvega odstavka 55. člena ZMZ določa, se prošnja v pospešenem postopku kot očitno neutemeljena zavrne, če je prosilec pri vložitvi prošnje navajal dejstva, ki so nepomembna ali zanemarljiva za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po tem zakonu. V 3. točki navedenega člena pa je določeno, da se v pospešenem postopku prošnja kot očitno neutemeljena zavrne, če je očitno, da prosilec ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, kot jih določata 26. in 28. člen tega zakona.

6. Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi tožnikovih izjav pri vložitvi prošnje, ki jo je podal na predpisanem obrazcu in ki jo je utemeljeval z zgoraj navedenimi razlogi, pravilno ugotovila, da je za zavrnitev tožnikove prošnje za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji podan razlog po 3. alineji prvega odstavka 55. člena ZMZ, ker tožnik v svoji prošnji ni navedel razlogov relevantnega preganjanja iz 26. člena ZMZ, niti ne razlogov resne škode iz 28. člena ZMZ. Sodišče zato sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe in skladno z določbo drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, temveč se v celoti sklicuje na utemeljitev tožene stranke. Ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 26. in 28. člena ZMZ, se je tožena stranka pri svoji odločitvi oprla tudi na 2. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ, čeprav, glede na navedeno, za to ni bilo potrebe.

7. Sodišče kot neutemeljena zavrača tožbena ugovora, da tožnik ni imel pravice do zaslišanja in da tožena stranka ni pridobila informacij o izvorni državi. V skladu z določbo 54. člena ZMZ namreč lahko pristojni organ odloči o prošnji v pospešenem postopku, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in okoliščin iz 1. do 8. alineje 23. člena tega zakona, če so ti podani. V konkretnem primeru je tožena stranka na podlagi dejstev in okoliščin, ki jih je (pred izdajo odločbe, ob podaji prošnje, ob navzočnosti pooblaščenca PIC), navedel tožnik in ki ne pomenijo dejanj preganjanja, niti ne resne škode, lahko dejansko stanje pravilno in popolno ugotovila v pospešenem postopku. Glede na to, da tožnik ni zatrjeval dejanj preganjanja v izvorni državi v smislu 26. in 28. člena ZMZ, je neutemeljena tožbena navedba, da je eden od ljudi, ki so tožniku grozili, specialec, kot tudi tožbena navedba, ki se prvič pojavi v tožbi, da je policija na Kosovu skorumpirana. Tožbeni očitek, da tožena stranka pred izdajo odločbe ni izpolnila zakonske obveznosti iz 9. člena ZMZ in sicer pravice do informiranja, je v nasprotju s podatki v spisu, saj iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik prejel brošuro z informacijami o postopkih po ZMZ v jeziku, ki ga razume in da je bil v jeziku, ki ga razume, tudi seznanjen s pravicami in dolžnostmi prosilcev. Tožbena navedba, da gre za organizirane osebe, ki so tožnika novačile, je nedopustna tožbena novota (52. člen ZUS-1).

8. Glede na vse navedeno je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.