Administrative court dismisses appeal filed after statutory service period expired due to mail delivery rules.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Vročevalec je tožniku dne 18. 8. 2015 v poštnem nabiralniku pustil sporočilo o tem, da je prejel pošiljko in ker se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, lahko pošiljko osebno prevzame na pošti. Bil je poučen, da jo lahko prevzame v roku 15 dni, ki začne teči 19. 8. 2015, ter opozorjen, da se po četrtem odstavku 87. člena ZUP, če ne bo prevzel pisma v roku 15 dni, šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Rok je iztekel 2. 9. 2015 in ta datum se šteje kot datum vročitve. Osemdnevni rok za vložitev pritožbe je začel teči z naslednjim dnem, to je 3. 9. 2015, in se je iztekel 10. 9. 2015, tožnik pa je pritožbo priporočeno po pošti poslal 11. 9. 2015, torej po izteku roka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za finance kot prepozno zavrglo pritožbo tožnika zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4934-501606/2015-3 z dne 17. 8. 2015. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) v 157. členu določa 8-dnevni rok za pritožbo zoper sklep o izvršbi, na kar je bila tožeča stranka opozorjena v pouku o pravnem sredstvu na koncu sklepa. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZDavP-2 uporablja za vprašanja davčnega postopka, ki niso urejena s tem zakonom, določa v drugem odstavku 100.

člena, da če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Vročitev prvostopenjskega sklepa je bila opravljena v skladu s 87. členom ZUP. V prvem odstavku 87. člena ZUP je med drugim določeno, da se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Če se vročitev ne da opraviti na tak način, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh.

Če naslovnik pisma ne prevzame, ima vročitev take pravne posledice, kot jih določa četrti odstavek navedenega člena, in sicer da po preteku petnajstdnevnega roka za prevzem pisemske pošiljke velja vročitev za opravljeno. Tožena stranka v predmetni zadevi ugotavlja, da je bilo tožniku dne 18. 8. 2015 v hišnem predalčniku puščeno pisno sporočilo o prispelem pismu z obvestilom, da lahko pismo prevzame v roku 15 dni, ki začne teči dne 19. 8. 2015. Ker tožnik v navedenem roku ni prevzel izpodbijanega sklepa, mu je bil ta dne 3. 9. 2015 ob 9.30 uri puščen v hišnem predalčniku.

Na podlagi določbe četrtega odstavka 87. člena ZUP se šteje, da je bil tožniku izpodbijani sklep vročen z dnem preteka 15-dnevnega roka za dvig sklepa, ki je pričel teči 19. 8. 2015. Izpodbijani sklep je bil torej tožniku vročen 2. 9. 2015, zato je rok 8 dni za vložitev pritožbe v obravnavani zadevi začel teči dne 3. 9. 2015 in je pretekel dne 10. 9. 2015. Tožnik je pritožbo priporočeno po pošti vložil šele 11. 9. 2015, zato je bila ta prepozna in jo je bilo potrebno kot prepozno, na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP, zavreči.

2. Tožnik vlaga tožbo, saj je prepričan, da je pritožbo podal v zakonskem roku 8 dni. Sklep prvostopnega organa je našel v poštnem predalu 3. 9. 2015, pritožbo pa je poslal po pošti 11. 9. 2015, torej v roku 8 dni. Pred 3. 9. 2015 v poštnem predalu ni dobil nobenega obvestila o prispeli pošiljki, kljub temu da ima poštni predal zaklenjen in označen s priimkom. Prepričan je, da bi drugostopni organ moral obravnavati njegovo pritožbo, zato sodišču predlaga, da naloži drugostopnemu organu, da njegovo pritožbo (vsebinsko) obravnava.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih aktov in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Sodišče je ocenilo, da je drugostopni organ pravilno ugotovil, da je bila pritožba vložena prepozno. Sledi tudi utemeljitvi odločitve, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena ZUS-1 ne ponavlja razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na obrazložitev tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je drugostopni organ pravilno ugotovil, da je bila vročitev prvostopenjske odločbe opravljena v skladu s 87. členom ZUP, po katerem ima v primeru, če naslovnik spisa ne prevzame, vročitev take pravne posledice, kot jih določa četrti odstavek navedenega člena.

6. Ni mogoče slediti tožbenim navedbam, da je bila pritožba vložena pravočasno, saj tega podatki v upravnem spisu ne potrjujejo. Iz upravnega spisa je namreč razvidno, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je vročevalec tožniku dne 18. 8. 2015 v poštnem nabiralniku pustil sporočilo o tem, da je prejel pošiljko in ker se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, lahko pošiljko osebno prevzame na pošti. Bil je poučen, da jo lahko prevzame v roku 15 dni, ki začne teči 19. 8. 2015, ter opozorjen, da se po četrtem odstavku 87. člena ZUP, če ne bo prevzel pisma v roku 15 dni, šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Rok je iztekel 2. 9. 2015 in ta datum se šteje kot datum vročitve. Osemdnevni rok za vložitev pritožbe je začel teči z naslednjim dnem, to je 3. 9. 2015, in se je iztekel 10. 9. 2015, tožnik pa je pritožbo priporočeno po pošti poslal 11. 9. 2015, torej po izteku roka. Odločitev drugostopnega organa o zavrženju pritožbe je tako utemeljena.

7. Ker je torej po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

8. Sodišče je na podlagi 2. alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 v zadevi odločilo po sodnici posameznici. Na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 je v zadevi odločilo brez glavne obravnave.