Supreme Court dismisses administrative appeal as the legal question regarding enforcement service does not constitute a significant legal issue under the Administrative Procedure Act.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's review of a first-instance judgment ordering the dismissal of a tax enforcement proceeding. The applicant argued that the lower court erred by not addressing significant legal questions regarding the validity of serving an enforcement order to a lawyer previously authorized for tax inspection proceedings. The court held that these questions concern the procedural correctness of the enforcement act under the General Administrative Procedure Act, which is not a permissible ground for review under the Administrative Procedure Act. Consequently, the review was denied as the applicant failed to demonstrate that the raised issues constituted significant legal questions requiring Supreme Court intervention.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem sporu (ZUS-1), 83. člen (2. točka 2. odstavka); Review is only permitted for significant legal questions; questions regarding the procedural validity of an administrative act under the General Administrative Procedure Act do not qualify as significant legal issues for review purposes.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka dovoljenost revizije izrecno uveljavlja le po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker želi dobiti odgovor na postavljeni pravni vprašanji, ki se nanašata na pravilnost vročitve sklepa o izvršbi po ZUP.
Ker presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, tudi izpostavljeni vprašanji ne moreta biti pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijano sodbo (I. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentka) zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4934-64670/2014-1 07-3201-07 z dne 21. 10. 2014, s katerim je prvostopenjski davčni organ začel davčno izvršbo na premičnine za izterjavo davčnega dolga z zamudnimi obrestmi in stroški davčne izvršbe. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT 499-29-1212/2014-2 z dne 15. 12. 2014, revidentkino pritožbo zoper sklep prvostopenjskega davčnega organa kot neutemeljeno zavrnilo.
2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je revidentka vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da gre po vsebini zadeve za pomembni pravni vprašanji, in sicer: „Ali se lahko staro pooblastilo uporabi za bodoči pravni akt oziroma zoper sklep o izvršbi?“ ter „Ali je sklep o izvršbi samostojna pravna celota glede na okoliščine, da se izda pred dokončnostjo (pravnomočnostjo) odmerne (meritorne) odločbe?“ Navaja tudi, da je izpodbijana sodba v nasprotju s sodbo (pravilno: sklep) Vrhovnega sodišča X Ips 36/2011 z dne 11. 5. 2011, s katero je Vrhovno sodišče zavrglo revizijo, ker odvetnik ni predložil novega pooblastila v smislu drugega odstavka 95. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
3. Revizija ni dovoljena.
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga.(1)
5. Revidentka dovoljenost revizije izrecno uveljavlja le po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker želi dobiti odgovor na postavljeni pravni vprašanji. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno, da se lahko upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.(2)
6. Po presoji Vrhovnega sodišča izpostavljeni vprašanji nista pomembni pravni vprašanji po vsebini te zadeve. Z obema vprašanjema revidentka pravzaprav sprašuje, ali sme davčni organ za vročitev sklepa o izvršbi v postopku davčne izvršbe uporabiti pooblastilo, ki je bilo dano strankinemu odvetniku za zastopanje v davčnem inšpekcijskem postopku, in sklep o izvršbi vročiti odvetniku. Po vsebini gre torej za vprašanji, ki se nanašata na pravilnost vročitve sklepa o izvršbi po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ker presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, tudi izpostavljeni vprašanji ne moreta biti pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
7. Izkazan pa ni niti zatrjevani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, saj se sodba X Ips 36/2011 z dne 11. 5. 2011, od katere naj bi odstopala odločitev v obravnavani zadevi, nanaša na zahtevo po predložitvi novega pooblastila za vložitev izrednih pravnih sredstev in za obravnavano zadevo ni relevantna.
8. Ker uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.
9. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
----
(1) Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015 in sklep VSRS X Ips 211/2014 z dne 10. 12. 2015.
(2) Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012 in X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014.