Supreme Court dismisses appeal; administrative act adopted at meeting, not confirmed minutes, starts statute of limitations.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Pritožnik bi moral tožbo vložiti v tridesetih dneh od dneva seje, na kateri je tožena stranka sprejela navedeni sklep v obliki posamičnega akta. V prvem odstavku 35. člena ZLS je določeno, da občinski svet sprejema odločitve na svoji seji. Odločitev je sprejeta na seji, ko je izglasovana in od takrat naprej začne teči rok za vložitev tožbe po šestem odstavku 33. člena ZLS. Namen potrditve zapisnika je le potrditev, da so dejstva oziroma odločitve, zapisane v zapisniku, kot so bile izglasovane na seji.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožbo tožeče stranke zoper sklep tožene stranke, št. 60, ki ga je ta sprejela na svoji 4. redni seji dne 27. 5. 2015.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je bila tožba vložena prepozno, saj je bil izpodbijani sklep najprej sprejet na seji občinskega sveta dne 27. 5. 2015 in nato potrjen na naslednji seji dne 9. 11. 2015, od dneva katere teče zakonski rok za vložitev tožbe v upravnem sporu (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). Tožeča stranka je tožbo v upravnem sporu vložila 15. 12. 2015, torej po poteku roka, ki ga določa ZUS-1 za sprožitev upravnega spora (rok se je iztekel 9. 12. 2015).

3. Tožeča stranka (v nadaljevanju pritožnik) v pritožbi, ki jo vlaga zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, navaja, da je bil izpodbijani sklep najprej sprejet na seji občinskega sveta dne 27. 5. 2015. Tožena stranka je sklep potrdila na naslednji seji dne 9. 11. 2015, zapisnik seje občinskega sveta ter s tem sklep s seje 9. 11. 2015 pa sta bila potrjena na seji občinskega sveta dne 21. 12. 2015, zaradi česar začne teči rok za vložitev tožbe od 21. 12. 2015 in ne od 9. 11. 2015. Nadalje navaja, da je izpodbijani sklep bil sprejet 21. 12. 2015, ko je bil potrjen zapisnik s seje občinskega sveta z dne 9. 11. 2015. Rok za vložitev tožbe je potekel 22. 1. 2016, zato je bila tožba, vložena 15. 12. 2015, pravočasna. Priglaša tudi stroške postopka.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je prvostopno sodišče v obravnavani zadevi pritožnikovo tožbo pravilno zavrglo kot prepozno po 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Tožba je bila vložena 15. 12. 2015, medtem ko je izpodbijani sklep bil sprejet na seji občinskega sveta 27. 5. 2015 in nato, zaradi zadržanja s strani župana, ponovno sprejet dne 9. 11. 2015. Na podlagi prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je tožbo treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Glede na naravo zadeve je ta rok začel teči od seje občinskega sveta dne 9. 11. 2015 in se je iztekel 9. 12. 2015. Ker je pritožnik tožbo zoper navedeni sklep tožene stranke vložil 15. 12. 2015, je zato ta prepozna in pravilno zavržena. Rok za vložitev tožbe je prekluziven, kar pomeni, da vložitve tožbe kot procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti.

7. Neutemeljeno je pritožnikovo sklicevanje, da rok za vložitev tožbe teče od 21. 12. 2015, ko je bil potrjen zapisnik seje občinskega sveta ter s tem zapisnik seje z dne 9. 11. 2015. Kot že navedeno, bi pritožnik moral tožbo vložiti v tridesetih dneh od dneva seje, na kateri je tožena stranka sprejela navedeni sklep v obliki posamičnega akta, to je od 9. 11. 2015 naprej. V prvem odstavku 35. člena Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS) je določeno, da občinski svet sprejema odločitve na svoji seji. Odločitev je sprejeta na seji, ko je izglasovana in od takrat naprej začne teči rok za vložitev tožbe po šestem odstavku 33. člena ZLS. Namen potrditve zapisnika je le potrditev, da so dejstva oziroma odločitve, zapisane v zapisniku, kot so bile izglasovane na seji.

8. Vrhovno sodišče zgolj pojasnjuje, da bi tožba bila celo preuranjena, če bi rok za njeno vložitev začel teči šele od potrditve zapisnika (21. 12. 2015), kot navaja pritožnik. Če je tožba vložena prej, kot začne zanjo teči rok iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1, je vložena prezgodaj. Tako tožbo mora sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 prav tako zavreči. Pritožnik si namreč ne more zavarovati roka za tožbo, ki začne teči po poznejši izdaji akta.

9. Ker niso podani pritožbeni razlogi in niso utemeljene pritožbene navedbe, na katere se sklicuje pritožnik, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v povezavi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

K II. točki izreka

10. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, v skladu z določbami prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.