Appeal dismissed because administrative dispute value does not equal monetary claim value for review eligibility.

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeči stranki sami trpita svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Vrednost pravnega posla, katerega sklenitev je bila odobrena oziroma zavrnjena ne pomeni, da je bila v upravni zadevi pravica ali obveznost izražena v denarju.

Izpostavljeno vprašanje je v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, odgovor nanj je mogoč le ob upoštevanju dejanskih ugotovitev obravnavane zadeve, na katere je revizijsko sodišče vezano.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke št. 33008-19/2015/8 z dne 19. 6. 2015, s katero je tožena stranka zavrnila neutemeljeno pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Pesnica, št. 330-581/2014-408 z dne 17. 12. 2014. Z navedeno odločbo je upravna enota, pod točko 1 izreka, v en postopek združila postopka za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, kmetijo ali gozdom št. 330-509/2014 z dne 17. 9. 2014 strank A. A. in B. B. in št. 330-461/2014 z dne 21. 8. 2014 strank C. C. in D. D.. Nadalje je odločila, da se C. C. In D. D. odobri sklenitev pravnega posla na podlagi izjave o sprejemu ponudbe za tam navedena kmetijska zemljišča v lasti J. J. za kupnino v višini 52.000,00 EUR (2 točka izreka), sklenitve pravnega posla na podlagi izjavi tožnikov o sprejemu ponudbe pa ni odobrila (3 točka izreka). Ugotovljeno je še bilo, da med postopkom niso nastali posebni stroški.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje tožnika (v nadaljevanju: revidenta) vlagata revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta s sklicevanjem na 1. in 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Kot navajata uvodoma, uveljavljata revizijska razloga po 1. in 2. točki prvega odstavka 85. člena ZUS-1 in predlagata spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da se izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglašata stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015 in številnih kasnejših odločbah).

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavljata revidenta, je revizija dovoljena, če gre za spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 EUR. Iz izpodbijane sodbe in revizije izhaja, da je v obravnavani zadevi sporna odobritev sklenitve pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča oziroma vprašanje, ali sta sprejemnika ponudbe , ki jima je bil odobren pravni posel, kmeta mejaša v smislu 2. točke prvega odstavka 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Zato niso podani pogoji za dovolitev revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Vrednost pravnega posla, katerega sklenitev je bila odobrena oziroma zavrnjena, pa ne pomeni, da je bila v upravni zadevi pravica ali obveznost izražena v denarju(1).

6. Revidenta dovoljenost revizije utemeljujeta tudi po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na podlagi katere je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo(2).

7. V tej zvezi revidenta v 2 točki revizije, naslovljeni z „Dovoljenost revizije“ kot pomembno navajata vprašanje, ali je lastnika kmetijskega zemljišča, ki je od kmetijskega zemljišča, ponujenega naprodaj, ločeno s potokom (ali drugo podobno oviro), preko katerega ni mostu oziroma možnosti prehoda na sosednje naprodaj dano zemljišče, v smislu 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ šteti kot kmeta mejaša. Navajata še, da stališče izpodbijane pravnomočne sodbe odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 8/2013 z dne 30. 1. 2013, in sicer, če je med zemljišči ovira, ki onemogoča prehod med zemljišči, kmeta sprejemnika ponudbe ni mogoče šteti kot kmeta mejaša.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je v praksi Vrhovnega sodišča že rešeno in sicer v odločbi X Ips 657/2008 z dne 10. 11. 2010, na katero se v obrazložitvi izpodbijane pravnomočne sodbe sklicuje tudi sodišče prve stopnje. Gre torej za t.i. rešeno pravno vprašanje, odgovor nanj pa je mogoč le ob upoštevanju dejanskih ugotovitev obravnavane zadeve, na katere je revizijsko sodišče vezano (drugi odstavek 85. člena ZUS-1) oziroma jih v reviziji ni več dovoljeno izpodbijati. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje ne odstopa od stališč Vrhovnega sodišča.

9. Ker uveljavljana pogoja za dovoljenost revizije nista izkazana, je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

K II. točki izreka:

10. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

(1) V zvezi s tem prim. stališče Ustavnega sodišča v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010.

(2) V zvezi s tem prim. tudi stališče Ustavnega sodišča v 14. točki obrazložitve odločbe Up-1782/08, U-I-166/08 z dne 18. 6. 2009.