Appeal allowed; first-instance court failed to justify sexual integrity violation under Art. 183(4) KZ.

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Storilec kaznivega dejanja po četrtem odstavku 183. člena KZ ni usmerjen k doseganju spolnega občevanja ali spolnih dejanj, temveč k prizadetju spolne nedotakljivosti oškodovanca. Tako se izkažejo razlogi sodišča prve stopnje o tem, da so obtožencu očitana dejanja (poljubljanje na ustnice in otipavanje) druga spolna dejanja, povsem nejasni, gotovo pa pomanjkljivi, saj sodišče prve stopnje zakonskega znaka tega kaznivega dejanja, namreč prizadetosti spolne nedotakljivosti, ne obrazloži v zadostni meri, ko utemeljitev, da je obtoženec s temi dejanji zagotovo prizadel spolno nedotakljivost V. Z., ne zadosti standardu obrazloženosti sodne odločbe. Še posebej, ko se v obrazložitvi zgolj ponavlja v krivdoreku nekonkretiziran očitek spolno nedostojnega ravnanja, ki mu sodišče prve stopnje ni dalo vsebine.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S pritožbeno izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obtoženega H. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let po četrtem odstavku 183. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ). Izreklo mu je pogojno obsodbo, v okviru katere mu je določilo kazen devet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Oškodovanka je bila napotena, da odškodnino uveljavlja v pravdi, obtoženec pa je bil obsojen na plačilo stroškov kazenskega postopka.

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožil obtoženčev zagovornik. Uveljavlja pritožbene razloge iz 1. do 3. točke prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ko sodbo sodišča prve stopnje izpodbija zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zaradi kršitve kazenskega zakona ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Primarno se zavzema za spremembo sodbe tako, da se obtoženca oprosti obtožbe, podredno pa predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Na podlagi zagovornikove zahteve, dane v smislu določila prvega odstavka 378. člena ZKP, je pritožbeno sodišče o seji senata obvestilo obtoženca, zagovornika in pristojnega državnega tožilca. Od vseh o seji pravilno obveščenih in opozorjenih, da se bo seja opravila tudi, če se je ne bodo udeležili, se je seje pritožbenega senata udeležil le zagovornik, ne pa tudi obtoženec in pristojni državni tožilec. Pritožbeno sodišče je, ko je dognalo, da so izpolnjeni pogoji iz določila četrtega odstavka 378. člena ZKP, sejo opravilo v odsotnosti obtoženca in pristojnega državnega tožilca.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Izhajajoč iz tega, da storilec kaznivega dejanja po četrtem odstavku 183. člena KZ ni usmerjen k doseganju spolnega občevanja ali spolnih dejanj, temveč k prizadetju spolne nedotakljivosti oškodovanca, se izkažejo razlogi sodišča prve stopnje o tem, da so obtožencu očitana dejanja (poljubljanje na ustnice in otipavanje) druga spolna dejanja, povsem nejasni, gotovo pa pomanjkljivi, saj sodišče prve stopnje zakonskega znaka tega kaznivega dejanja, namreč prizadetosti spolne nedotakljivosti, ne obrazloži v zadostni meri, ko utemeljitev, da je obtoženec s temi dejanji zagotovo prizadel spolno nedotakljivost V. Z., ne zadosti standardu obrazloženosti sodne odločbe. Še posebej, ko se v obrazložitvi zgolj ponavlja v krivdoreku nekonkretiziran očitek spolno nedostojnega ravnanja, ki mu torej sodišče prve stopnje ni dalo vsebine. Na mestu je tako pritožnikov očitek, da je sodišče prve stopnje v tem pogledu zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

7. Ta kršitev pa je, kot utemeljeno izpostavlja pritožnik, podana tudi v pogledu utemeljitve danosti drugega zakonskega znaka obravnavanega kaznivega dejanja, torej zadovoljevanja obtoženčevega spolnega nagona. Prav ima pritožnik, da storilec stori obravnavano kaznivo dejanje, prav tako kot dejanji iz prvega ali drugega odstavka 183. člena KZ, iz spolnih pobud, z namenom, da s takšnim dejanjem zadovoljuje svoj spolni nagon. Takšen je tudi očitek v krivdoreku, ko se obtožencu očita, da je prizadel spolno nedotakljivost osebe drugega spola, ki še ni bila stara petnajst let, s tem, da je obravnavanega dne na obravnavanem mestu, z namenom zadovoljitve spolnega nagona ravnal tako kot se mu očita. Tega znaka kaznivega dejanja se je sodišče prve stopnje dotaknilo v točki 23 obrazložitve sodbe, ko je, kot utemeljeno izpostavlja pritožnik, sodišče prve stopnje zgolj prepisalo opis kaznivega dejanja iz krivdoreka, ne da bi posamezno pravno relevantno dejstvo utemeljilo na način, da bi pojasnilo, z oceno katerega dokaza šteje, da je posamezno pravno relevantno dejstvo, ki je znak kaznivega dejanja, dokazano. Tudi v tem pogledu se je tako sodišču prve stopnje primerila procesna kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj so razlogi sodišča prve stopnje tako pomanjkljivi, da sodbe sodišča prve stopnje v zvezi s pritožbenimi navedbami, ni moč preizkusiti.

8. Dognanje citirane procesne kršitve je narekovalo ugoditev pritožbi in razveljavitev sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje dokazni postopek ponoviti in ga po potrebi še razširiti, nato pa izvedene dokaze oceniti po načelu proste presoje dokazov iz 355. člena ZKP, ko bo moralo vestno pretehtati vsak dokaz zase in vsak dokaz v zvezi z drugimi dokazi in nato storiti sklep, ali je posamezno pravno relevantno dejstvo, ki je znak kaznivega dejanja, dokazano ali ne. Sklepanje o dokazanosti pravno relevantnih dejstev bo moralo temeljiti na kritični, logični in življenjsko izkustveni presoji dokazov, ki jo bo moralo sodišče tudi argumentirano obrazložiti v sodbi in s tem odpraviti v dosedanjem postopku dognane procesne kršitve, ki so narekovale razveljavitev sodbe. Pri vnovičnem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje izhajati tudi iz drugih pritožbenih navedb, do utemeljenosti katerih se pritožbeno sodišče, glede na razveljavitev sodbe zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ni moglo opredeliti. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu prvega odstavka 392. člena ZKP.