Appeal dismissed; spouse with acquired joint ownership interest has standing to participate in condominium ownership establishment proceedings.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zakonec, ki izkaže, da je v trajanju zakonske zveze pridobil skupno lastninsko pravico na stavbi oz. delu stavbe, ki je predmet etažiranja, izkazuje interes za udeležbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se postopek nadaljuje z nasprotnimi udeleženci kot predlagatelji postopka. Prvotni predlagateljici se dopusti udeležba v postopku kot osebi s pravnim interesom.

2. Pritožuje se peta nasprotna udeleženka. Uveljavlja dva pritožbena razloga: napačno uporabo materialnega prava in kršitev pravil postopka. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo predlog za vzpostavitev etažne lastnine zavržen. Meni, da za zamenjavo vlog udeležencev postopka sodišče ni imelo podlage. Zanika, da bi predlagateljica imela pravni interes za sodelovanje v postopku. Pojasnjuje, da sta predlagateljica in prvi nasprotni udeleženec razvezana zakonca, ki skupnega premoženja nista razdelila, niti določila deležev na njem. Iz ravnanja predlagateljice je razvidno, da nima interesa za rešitev premoženjskih razmer z bivšim možem. Izključni lastnik enote, ki je vključena v etažiranje, je prvi nasprotni udeleženec. Predpogoj za predlagateljičino sodelovanje v postopku in predhodno vprašanje v tej zadevi je: ugotovitev in delitev skupnega premoženja med bivšima zakoncema. Z izpodbijanim sklepom je oteženo reševanje zadeve. V tem postopku premoženjskih razmer med zakoncema ni mogoče reševati.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Izraža svoj interes za etažiranje večstanovanjske stavbe in se sklicuje, da je ta interes izkazala že v predlogu za vzpostavitev etažne lastnine.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sedanja predlagateljica – s pravnim naslovom (listino o pravnem poslu, sodno odločbo …) – ni izkazala upravičenja do pridobitve lastninske pravice. Zavrnilo je njeno aktivno legitimacijo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine. Nasprotni udeleženci, tudi pritožnica, so z vlogo z dne 30.3.2016 predlagali nadaljevanje postopka. Za tak primer je z 22. čl. Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) predvideno nadaljevanje postopka. Sodišče bi predlog zavrnilo, če nobeden od nasprotnih udeležencev nadaljevanja postopka ne bi predlagal. Pritožba torej neutemeljeno zatrjuje pomanjkanje pravne podlage za nadaljevanje postopka z nasprotnimi udeleženci kot predlagatelji postopka.

6. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z odločitvijo, da prejšnja predlagateljica ostane udeleženka postopka. Iz predloga, ki ga je vložila in listin, ki jih je predložila, je razvidno, da ima interes za sodelovanje v postopku. Stvarne pravice na delu stavbe, ki je predmet etažiranja, sicer ne izkazuje z listino (pravnim naslovom),(1) zatrjuje in izkazuje pa, da je stvarno pravico na delu stavbe pridobila na originaren način. Iz razvezne sodbe (listina A9) je razvidno, da je njena zakonska zveza s prvim nasprotnim udeležencem trajala od 1.6.1991 do 13.5.2009. Stanovanje oziroma solastninski delež na nepremičnini, ki je predmet etažiranja, je prvi nasprotni udeleženec pridobil s kupoprodajno pogodbo z dne 18.2.2004 (listina A2), torej v trajanju zakonske zveze. Ker je kot odmeno za pridobljeno nepremičnino plačal kupnino, gre za odplačno pridobitev lastninske pravice. S tem, ko predlagateljica zatrjuje, da je skupna lastnica v trajanju zakonske zveze kupljenega dela stavbe oz. solastninskega deleža, smiselno zatrjuje, da so bila sredstva kupnine pridobljena z delom v trajanju zakonske zveze. Vse premoženje, ki ga zakonca z delom pridobita v trajanju zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (drugi odstavek 51. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR).

7. Pritožba ne zanika, da je bila kupnina plačana z denarnimi sredstvi, pridobljenimi z delom v trajanju zakonske zveze. Prvi nasprotni udeleženec ne zatrjuje, da bi sredstva za plačilo kupnine pridobil na kakšen drug način (npr. kot darilo ali dediščino). Dejstva, ki jih izpostavlja pritožba – da zakonca skupnega premoženja še nista opredelila in da deležev na njem še nista določila, da se še nista odločila za razdružitev skupnega premoženja, da predlagateljica še ni vložila tožbe na ugotovitev skupnega premoženja in njenega deleža na njem – niso pravno pomembna. Predlagateljica pravnega naslova z listino ne more izkazati, očitno pa je skupno lastninsko pravico na delu stavbe, ki je predmet etažiranja, pridobila na originaren način. Kot skupna lastnica dela stavbe, ki je predmet etažiranja, izkazuje interes za udeležbo v postopku. Interes za sodelovanje v postopku je izrazila v postopku pred sodiščem prve stopnje; potrdila ga je tudi v odgovoru na pritožbo.

8. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 13. čl. ZVEtL in 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku pritožba zavrnjena.

Op. št. (1): Zato tudi ne more biti predlagateljica postopka.