Appeal allowed; higher court found first instance failed to assess father's ability to pay alimony while in prison.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

[JEDRO]

Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je (znatnejša) sprememba okoliščin bodisi na strani otroka (spremenjene potrebe), bodisi na strani očeta ali matere (spremenjena preživninska zmožnost).

Ob slabšanju premoženjskega položaja tožnika, veliki zadolženosti, prestajanju zaporne kazni ter nezmožnosti pridobivanja prejemkov nedvomno tudi preživninska obveznost do sina vpliva na preživninsko sposobnost tožnika, ki jo ima do toženke.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za znižanje preživnine, ki je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1731/2007 22. 5. 2008 in je po zadnji uskladitvi preživnin znašala 326,96 EUR mesečno, na 90,00 EUR mesečno. Tožeči stranki je naložilo povrnitev 274,17 EUR pravdnih stroškov tožene stranke.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je prišel tožnik v denarne težave. Za hčerko A. A. je dolžan plačevati nesorazmerno visoko preživnino za slovenske razmere. Tako visoke preživnine ni sposoben več plačevati. Po izdani sodbi leta 2008 se mu je rodil sin B. B. in je že zato prišlo do določenih spremenjenih okoliščin. Poleg tega je tožnik že nekaj let brez vseh dohodkov, kar je tudi dokazal. Res je solastnik večje nepremičnine, ki pa je obremenjena z visokimi dolgovi in se vodi izvršba. Tožnik je že dalj časa na prestajanju zaporne kazni in je nesposoben pridobivati dohodke. Tožnik je dokazal vse postavke, ki so pomembne za ugotovitev njegove nezmožnosti plačevanja tako visoke preživnine.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Spremenjene okoliščine v luči 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) morajo biti bistvene oziroma znatne. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je torej (znatnejša) sprememba okoliščin bodisi na strani otroka (spremenjene potrebe), bodisi na strani očeta ali matere (spremenjena preživninska zmožnost).

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so se razmere na strani tožnika spremenile, saj je na prestajanju zaporne kazni, po pravnomočni določitvi preživnine v letu 2008 se mu je leta 2009 rodil sin, tožnik je zelo zadolžen, zaradi česar je zarubljeno vse njegovo premoženje, v letu 2013 in 2014 tudi ni imel nobenih obdavčljivih prihodkov, vendar je zahtevek za znižanje preživnine zavrnilo. Štelo je, da morebitno poslabšanje premoženjskega stanja preživninskega zavezanca zaradi prestajanja zaporne kazni ne more biti razlog za zmanjšanje preživninske obveznosti, saj okrnitev preživninske zmožnosti ni posledica objektivnih okoliščin, na katere ne bi imel vpliva. Tudi rojstvo novega otroka ne pomeni tako bistvene spremembe okoliščin, ki bi opravičevala znižanje preživnine, saj po izpovedbi tožnika za ekonomski status v družini skrbi njegova soproga. Sodišče tudi ni verjelo tožniku, da ne bi bil pridobitno sposoben, saj v zaporu ustvarja in lahko na internetu predstavlja svoje slike ter na ta način pridobi finančna sredstva. Take zaključke pritožnik v pritožbi utemeljeno izpodbija.

7. Premoženjske razmere tožnika, na katerih tožba utemeljuje znižanje pravnomočno določene preživnine, predstavljajo spremenjene okoliščine na strani očeta, ki mu onemogočajo plačevanje pravnomočno določene preživnine. Ta znaša preko 300,00 EUR mesečno. Pritožba prvostopenjskemu sodišču utemeljeno očita zmotno uporabo materialnega prava pri presoji, da prestajanje zaporne kazni nima vpliva na določitev višine preživninske obveznosti. Prvostopenjsko sodišče je namreč štelo, da tožnikovo zmanjšanje preživninskih sposobnosti ni bilo posledica objektivnih okoliščin, na katere ne bi imel vpliva. Tudi v primeru prestajanja zaporne kazni je potrebno višino preživnine določiti ob upoštevanju konkretnih okoliščin posameznega primera. Okoliščine primera v sodbi, na katero s sklicuje prvostopenjsko sodišče (odločba VSL IV Cp 1124/2014 z 28. 5. 2014) so bistveno drugačne, kot v obravnavani zadevi. Tožnik je na prestajanju zaporne kazni. Že v letih 2013 in 2014 ni imel obdavčljivih dohodkov. Tožnikovo premoženjsko stanje je slabo. Ima zelo veliko dolgov, njegovo premoženje je zarubljeno. Iz teh ugotovitev izhaja, da ima tožnik v času prestajanja zaporne kazni zmanjšano preživninsko sposobnost. Tožnik trdi, da v času izvrševanja zaporne kazni ni sposoben ustvarjati(1) in pridobivati finančna sredstva. Prvostopenjsko sodišče mu ni verjelo. Štelo je, da je za delo sposoben, slike pa lahko predstavi na internetu, torej je tudi pridobitno sposoben. Kako in na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje to ugotovilo, ni pojasnilo. Koliko bi lahko tožnik zaslužil z umetniškim ustvarjanjem v zaporu tudi ne.

8. Sodna praksa v primerih, ko je preživninski zavezanec na prestajanju zaporne kazni in nima prejemkov ali premoženja, napotuje na določitev tako imenovane simbolične preživnine(2). V obravnavani zadevi je tožnik navedel znesek preživnine 90,00 EUR mesečno, ki bi ga bil zmožen plačevati in presega višino simbolično določenih preživnin(3). Preživnine so določene v razponu od simbolično določenih preživnin do nižjih, povprečnih, višjih, visokih in nadstandardnih preživnin. Običajno preživninski zavezanci na prestajanju zaporne kazni niso zmožni plačevati povprečnih niti višjih preživnin. Prvostopenjsko sodišče je štelo, da lahko tožnik v zaporu v času prestajanja zaporne kazni pridobiva finančna sredstva s slikanjem in predstavitvijo slik na internetu, kar je po oceni pritožbenega sodišča nerealno. Tudi tožnik je zanikal, da bi v zaporu sploh lahko ustvarjal.

9. Utemeljena je tudi pritožbena graja zaključka sodišča prve stopnje, da tožnik zaradi rojstva sina nima povečanih stroškov. Tožnik je v trditveni podlagi, s katero je utemeljeval tožbo, navedel, da se mu je po pravnomočni določitvi preživnine rodil sin B. B., ki ga je tožnik poleg toženke in hčerke C. C. prav tako dolžan preživljati. Ob zaslišanju na naroku je izpovedal, da skrbi za ekonomski status v družini njegova soproga. Na podlagi tako skope izpovedbe je prvostopenjsko sodišče napravilo zaključek, da tožniku z rojstvom sina niso nastali nobeni dodatni stroški z njegovim preživljanjem. Kot obremenilno pa je štelo tudi, da je tožnik podal zahtevo za znižanje preživnine šele v šestem letu sinove starosti.

10. Starši imajo pravico in dolžnost svoje otroke vzdrževati, izobraževati in vzgajati (54. člen Ustave RS). Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za njihov razvoj (123. člen ZZZDR). Z rojstvom sina je torej tožniku nastala preživninska obveznost. V tožbi trdi, da je ta vplivala na preživninsko obveznost, ki jo ima do toženke. Ob slabšanju premoženjskega položaja tožnika, veliki zadolženosti, prestajanju zaporne kazni ter nezmožnosti pridobivanja prejemkov nedvomno tudi preživninska obveznost do sina vpliva na preživninsko sposobnost tožnika, ki jo ima do toženke.

11. Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, saj je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (355. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

Op. št. (1): Tožnik je slikar.

Op. št. (2): Primerjaj odločbi Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2034/2015 in IV Cp 992/2016,

Op. št. (3): Ker so zmožnosti staršev in potrebe otrok zelo različne, so različne tudi prisojene preživnine. Višine se začnejo pri simbolično določenih preživninah v primeru bolnih in za delo nesposobnih, trajno brezposelnih zavezancev brez premoženja in takih, ki so na prestajanju zaporne kazni.