Inheritance court cannot verify estate assets in supplementary decree; relies solely on land registry entries.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Zapuščinsko sodišče ne more ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju ugotavljati, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino. Vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami je namenjena zemljiška knjiga (1. člen ZZK-1). Zato lahko zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Tako je ravnalo, ker se ni moglo prepričati, da stanovanje na ... sodi v zapuščino.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje dedinja ...

Moti jo, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je zapustnik stanovanje priposestvoval in meni, da bi moralo, ker mora popolno ugotoviti obseg zapuščine. Vprašanje zapustnikove lastninske pravice je predhodno vprašanje pri ugotavljanju zapuščine, zato bi ga moralo sodišče v skladu s 1. odstavkom 13. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) samo rešiti. Pritožnica še meni, da je sodišče kršilo določbe postopka, ker je ni napotilo na pravdo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 1. odstavkom 221. člena Zakona o dedovanju (ZD) izda zapuščinsko sodišče dodatni sklep o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ne da bi opravilo novo zapuščinsko obravnavo, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini. Ker sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, lahko dodatni sklep o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju izda le v primeru, ko je nedvoumno, da gre za novo najdeno premoženje zapustnika. Zapuščinsko sodišče ne more ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju ugotavljati, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino. Vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami je namenjena zemljiška knjiga (1. člen Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1). Zato lahko zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika. Takšno stališče je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo v sklepu II Cp 928/2014 s 30. 7. 2014.

5. V nekaterih zadevah stališče Višjega sodišča v Ljubljani ni bilo tako kategorično. Tako je v sklepu I Cp 497/2014 s 7. 5. 2014 obrazložilo, da zadošča, da je dedič že predlagal vpis lastninske pravice na zapustnika, pri tem pa ni potrebno, da bi bil vpis že izvršen, saj bo za lastnika veljal tudi tisti, ki je naveden v predlogu, z učinkom od naslednjega dne po vpisu prejema predloga za vpis(1). V sklepu I Cp 1643/2014 s 16. 7. 2014 pa je odločilo, da sklenjeni pravni posel z intabulacijsko klavzulo izkazuje obstoj lastninske pravice v pričakovanju.

6. A sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu utemeljeno opozorilo, da predlagateljica niti tem, znižanim zahtevam ni zadostila. S predložitvijo fotokopije ene od pogodb v verigi ni uspela z zadostno stopnjo verjetnosti dokazati, da sporno stanovanje spada v zapuščino. Višje sodišče še dodaja, da v takšni situaciji sodišče niti ne more opraviti svoje dolžnosti iz 3. odstavka 3. člena ZPP, pa bi jo glede na naravo dednega dogovora moralo.

7. Sodišče prve stopnje tudi povsem pravilno pojasnjuje, da v zapuščinskem postopku ni mogoče ugotavljati priposestovanja, že zato ne, ker v njem ne sodeluje tisti, od katerega naj bi bila lastninska pravica s priposestovanjem pridobljena. Tudi sklicevanje na določbe Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL) v zapuščinskem postopku ne pride v poštev. Pritožnica pa je v predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju že pojasnila, da je sprožila postopek oblikovanja etažne lastnine III N 162/2015. Vse svoje, na ZVEtL temelječe zahtevke, bo lahko uveljavljala v tistem postopku.

8. Nazadnje je napačno tudi stališče, da bi bilo treba pritožnico napotiti na pravdo. Tako zapuščinsko sodišče ravna v skladu z 210., 211. in 212. členom ZD, kadar so med strankami dejstva sporna, ali je med njimi spor o kakšni pravici iz zapuščine. Med dediči v obravnavani zadevi pa ni nobenega spora ali spornih dejstev.

9. Pritožba torej ni utemeljena. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Op. št. (1): Ob odločanju višjega sodišča pa je tudi že prišlo do vknjižbe.