Legislator Case Law & Legislation
VSRS sklep II DoR 257/2016 ECLI:SI:VSRS:2016:II.DOR.257.2016 AI generated

Supreme Court dismisses appeal request for leave to appeal in custody dispute regarding weekly contact time. The court found no legal issue requiring review.

Case Number VSRS sklep II DoR 257/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's request for leave to appeal the second-instance court's custody decision. While the lower court expanded weekend contact time, it denied weekday contact based on an expert's opinion that such visits hindered the child's school and social activities. The Supreme Court determined that the conditions for granting leave to appeal were not met, as the case did not present a significant legal question requiring uniform application of law or development of jurisprudence.

Legislator headnote

AI generated

Article 367.a(1) and Article 367.c(2) of the Civil Procedure Act; Leave to appeal is granted only when the decision can be expected to resolve a legal issue important for legal certainty, uniform application of law, or legal development, which was not found in this custody dispute.

Keywords

AI generated
leave to appeal custody dispute contact time expert opinion civil procedure child welfare supreme court

Cited Legislation

AI generated
Article 367.a(1) of the Civil Procedure Act
Article 367.c(2) of the Civil Procedure Act
Article 106 of the Marriage and Family Relations Act
Article 15(2)(15) of the Civil Procedure Act

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se mladoletni A. A. dodeli v vzgojo in varstvo tožnici, stiki med njim in tožencem pa potekajo vsak drugi vikend od petka po koncu pouka do ponedeljka zjutraj, počitnice med šolskim letom ter božične in novoletne praznike preživlja izmenično enkrat pri enem in drugič pri drugem staršu ter poletne počitnice en mesec pri enem in en mesec pri drugem staršu po predhodnem dogovoru oziroma julij in avgust vsako leto izmenično. Kar sta zahtevali pravdni stranki drugače ali več, je sodišče zavrnilo ter odločilo tudi o pravdnih stroških. Sodišče je pri svoji odločitvi tako glede tega, komu se otrok dodeli v vzgojo in varstvo, kot tudi glede obsega stikov v celoti upoštevalo ugotovitve in mnenje izvedenca dr. A. P., ki je glede stikov tudi med tednom (v torek popoldne tisti teden, ko ni stikov za vikend) presodil, da ti stiki glede na otrokovo starost ter šolske in obšolske dejavnosti niso v korist otroka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca delno ugodilo in izpodbijano sodbo glede otrokovih stikov spremenilo tako, da je razširilo obseg stikov tudi na torek v tistem tednu, ko ni stikov za vikend, in sicer od konca pouka do 19 ure, ter vsako leto tudi tri dni v mesecu juniju po koncu šolskega leta, sicer pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu glede stikov, sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Obrazložilo je, da je razumno utemeljeno, da ima oče stik s sinom tudi med tednom, če ga nima konec tedna. Stiki vsak drugi vikend so preredki, če tega ne utemeljuje kakšna posebna okoliščina. Tu ne gre za strokovno vprašanje, glede katerega bi sodišče moralo konzultirati izvedenca, saj pri nobenem od staršev ni ugotovljene ali izpostavljene kakšne posebne okoliščine, zaradi katere stiki med njim in otrokom slednjemu ne bi bili v korist. Kako konkretno in kako kvalitetno stike oče s sinom preživlja, pa ni več stvar sodišča ne izvedenca, če le ne gre za otroku škodljivo početje, kar pa v konkretnem primeru ni bilo ugotovljeno.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem se zavzema za to, da bi sodišče moralo upoštevati mnenje izvedenca, da stiki otroka z očetom med tednom ob torkih otroku niso v korist. Meni, da je pri rešitvi tega vprašanja sodišče druge stopnje odstopilo od sodne prakse Vrhovnega sodišča (primerjaj II Ips 414/2007) in Višjega sodišča v Ljubljani (primerjaj IV Cp 2599/2013, IV Cp 443/2015, IV Cp 3393/2013, IV Cp 2463/2011, IV Cp 256/2014, IV Cp 3437/2009, IV Cp 782/2010), iz katere je razvidno, da sodišča potem, ko postavijo izvedenca, njegovo mnenje tudi upoštevajo, če je strokovno in utemeljeno, oziroma so bile sodbe sodišč prve stopnje razveljavljene zaradi nujnosti angažiranja izvedenca. V obravnavanem primeru pa sodišče druge stopnje v strokovnost izvedenskega mnenja ni podvomilo. Še več, sploh ga ni komentiralo. Meni, da je zmotno mnenje sodišča, da pri določitvi obsega stikov, sploh glede na visoko konfliktnost obeh staršev ter v izvedenskem mnenju ugotovljene neugodne osebnostne značilnosti toženca, strokovno znanje izvedenca klinične psihologije, čeprav je bilo pridobljeno, ni potrebno. Ne strinja se, da gre za njeno nestrinjanje s tem, kako toženec in otrok preživljata torke, ampak za to, da je izvedenec presodil, da ti stiki otroku niso v korist, ker ne more izpolnjevati šolskih obveznosti, se udeleževati obšolskih dejavnosti in se družiti z vrstniki. Tudi ne drži, da pri očetu niso podane posebne okoliščine, saj je izvedenec ugotovil, da pred otrokove interese postavlja lastne interese ter da negativno vpliva na otrokovo psihično stabilnost, telesni in duševni razvoj, kar se odraža v negativnem oziroma problematičnem vedenju otroka. Ne strinja se z mnenjem sodišča, da ni važna kvaliteta in vsebina stikov ter da stiki z očetom med tednom za otroka niso škodljivi. Z izpodbijano odločitvijo tako sodišče druge stopnje ni odločilo v korist otroka in je s tem ravnalo v nasprotju s 106. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Razlogi izpodbijane sodbe so tako v nasprotju z ugotovitvami izvedenca, zaslišanjem prič in strank oziroma zapisniki o izvedbi dokazov ter listinami, zato je sodišče druge stopnje storilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).