Appeal dismissed; creditor must submit enforcement agent fee review request to agent, not court, before deadline.

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

[JEDRO]

Glede na to, da izvršilne stroške, kamor sodijo tudi stroški izvršitelja, najprej plača upnik, je tudi vprašanje pravilnosti obračuna plačila za delo in stroškov izvršitelja najprej predmet razmerja med upnikom in izvršiteljem. Če upnik pri izvršitelju ne vloži zahteve, da o obračunu odloči sodišče, velja obračun z iztekom 8-dnevnega roka od prejema za dokončnega, dokončni obračun pa je izvršilni naslov za izterjavo stroškov od upnika. Zato je treba zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, vložiti pri izvršitelju in ne neposredno pri sodišču.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo upnikovo zahtevo z dne 18. 3. 2016, da o obračunu izvršitelja odloči sodišče.

2. Zoper sklep se je upnik po pooblaščencu pravočasno pritožil iz razlogov zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavlja, da v navodilih izvršitelja ni navedena sankcija, če upnik ne vloži zahteve pri izvršitelju, sodišče pa je ravnalo skrajno birokratsko, saj bi lahko pozvalo upnika, da zahtevo pošlje še izvršitelju, ali pa bi jo samo poslalo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu kot razloge za zavrženje zahtevka navedlo, da upnik zahteve, da o obračunu odloči sodišče, ni poslal v skladu z drugim odstavkom 38.c člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izvršitelju, temveč neposredno sodišču, ki jo je dejansko prejelo 21. 3. 2016, ko je obračun izvršitelja že postal dokončen, pri čemer pa se je tudi opredelilo, da niso podani pogoji iz osmega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ.(1)

5. Glede na to, da izvršilne stroške, kamor sodijo tudi stroški izvršitelja (293. člen ZIZ), najprej plača upnik, je tudi vprašanje pravilnosti obračuna plačila za delo in stroškov izvršitelja najprej predmet razmerja med upnikom in izvršiteljem. Če upnik pri izvršitelju ne vloži zahteve, da o obračunu odloči sodišče, velja obračun z iztekom 8-dnevnega roka od prejema za dokončnega, dokončni obračun pa je izvršilni naslov za izterjavo stroškov od upnika. Navedeno je torej odločilni razlog za to, da je treba zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, vložiti pri izvršitelju in ne neposredno pri sodišču.

6. Pritožbeni očitek birokratskega ravnanja sodišča je glede na navedeno neutemeljen in sodišče ni bilo dolžno pozivati upnika, da pošlje zahtevo še izvršitelju, niti je poslati samo, saj je bil upnik v izvršiteljevem obračunu plačila za delo in povračilo stroškov z dne 11. 3. 2016 izrecno opozorjen, da se vloži zahteva pri izvršitelju in je tako razlog za zavrženje zahteve na njegovi strani. Neutemeljeno je tudi uveljavljanje, da v navodilih izvršitelja ni navedena sankcija za primer, da ne vloži zahteve pri izvršitelju. Pouk (ki temelji na zakonski določbi), pri katerem organu je treba vložiti zahtevo, ni namenjen sam sebi, temveč pravilnemu ravnanju stranke za zavarovanje njenih pravnih koristi in interesov.

7. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo upnikovo zahtevo, in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Enako stališče je zavzeto tudi v sklepu VSC I Ip 134/2008 z dne 12. 6. 2008 in v sklepu VSL II Ip 139/2014 z dne 11. 3. 2014.