Supreme Court allows partial revision costs award based on final litigation success under ZPP.

I. Izrek sodbe II Cp 1689/2016 z dne 6. julija 2016, se v izreku o stroških (v III. točki izreka), dopolni z odločitvijo o revizijskih stroških, kot glasi:

„Toženka je dolžna tožniku povrniti 1.728,22 EUR stroškov revizijskega postopka, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“

II. Tožnik sam nosi svoje stroške predloga za izdajo dopolnilnega sklepa.

[JEDRO]

Tudi revizijski stroški so del stroškov pravdnega postopka, pri odmeri katerih se upošteva končni uspeh pravdnih strank v postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Višje sodišče v Ljubljani je z odločbo z dne 6.7.2016 pritožbi toženke delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je znesek 62.294,23 EUR nadomestilo z zneskom 56.064,81 EUR, v preostalem delu tožbeni zahtevek zavrnilo, v izreku o stroških pa tako, da je znesek 6.563,54 EUR nadomestilo z zneskom 5.907,19 EUR; sodbo razveljavilo v odločitvi o teku zakonskih zamudnih obresti za čas od 14.6.2006 do 20.6.2009 (I. točka izreka). Sicer pa pritožbo zavrnilo ter sodbo v preostalem izpodbijanem a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu, potrdilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da je tožnik dolžan povrniti toženki 116,60 EUR pritožbenih pravdnih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Ni pa odločilo o tožnikovih stroških revizijskega postopka.

2. Tožnik je v skladu z določbo 325. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pravočasno podal predlog za izdajo dopolnilne sodbe oziroma sklepa o njegovih stroških revizijskega postopka.

3. Predlog je utemeljen.

4. Sodišče prve stopnje je s sodbo P 2647/2010-III z dne 18.10.2012 ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku 62.294,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.6.2006 do plačila. Sodišče druge stopnje je s sodbo II Cp 750/2013 z dne 6.11.2013 ugodilo pritožbi toženke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Vrhovno sodišče RS je s sklepom II Ips137/2014 z dne 12.5.2016 reviziji tožnika ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje, odločitev o revizijskih stroških pa pridržalo za končno odločbo. V ponovljenem sojenju je sodišče druge stopnje odločilo ko je razvidno iz 1. točke obrazložitve tega sklepa, spregledalo pa, da mora odločiti tudi o stroških revizijskega postopka.

5. Tožnik je stroške za revizijo priglasil v reviziji vloženi dne 31.1.2014 in sicer za revizijo po tar. št. 3300 Zakona o odvetniški tarifi v višini 1.472,00 EUR, pavšal za materialne stroške in PTT po tar. št. 6002 v višini 20,00 EUR in 22 % DDV v višini 328,24 EUR, skupaj 1.820,24 EUR, kar mu pritožbeno sodišče v celoti priznava, saj gre za odmero skladno z navedenim zakonom in Zakonom o davku na dodano vrednost. Toženka je tožniku dolžna povrniti tudi stroške plačila sodne takse za revizijo v višini 100,00 EUR. Skupaj tako tožnikovi revizijski stroški znašajo 1.920,24 EUR. Tudi revizijski stroški so del stroškov pravdnega postopka, pri odmeri katerih se upošteva končni uspeh pravdnih strank v postopku (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožnik je uspel z 90 % svojega zahtevka, zato mu je toženka dolžna povrniti 1.728,22 EUR revizijskih pravdnih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.(1)

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče s tem dopolnilnim sklepom na podlagi drugega odstavka 326. člena v zvez s 332. členom ZPP sklenilo, kot je razvidno iz izreka sklepa.

7. Odločitev o tožnikovih stroških predloga za izdajo dopolnilnega sklepa temelji na smiselni uporabi določbe prvega odstavka 156. člena ZPP. Stroški so tožniku nastali, ker je višje sodišče pri odločanju o pritožbi prezrlo del priglašenih stroškov, kar je šteti kot naključje, ki se je primerilo tožniku. Povrnitve teh stroškov zato ni utemeljeno naložiti toženki.

Op. št. (1): Toženka na revizijo ni odgovorila.