Legislator Case Law & Legislation
VSC sklep II Kp 10975/2014 ECLI:SI:VSCE:2016:II.KP.10975.2014 AI generated

Court dismisses appeal against victim's liability for service costs due to fault in Criminal Procedure Act.

Case Number VSC sklep II Kp 10975/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the victim's appeal regarding her liability for service costs incurred during the criminal proceedings. The first-instance court correctly determined that the victim caused these expenses by failing to collect mail at the registered address, necessitating service by a private detective. The appellate court upheld this finding based on the principle that procedural participants must bear costs they caused through their own fault.

Legislator headnote

AI generated

ZKP 92. člen (2) st. 1; 94. člen (1): Costs for service of documents by a legal or physical person are procedural costs; a participant bears them if caused by their fault.

Keywords

AI generated
Criminal Procedure Act service of documents procedural costs fault liability victim as prosecutor private detective service appeal dismissal

Cited Legislation

AI generated
94. člen Zakona o kazenskem postopku
92. člen (2) st. 1 Zakona o kazenskem postopku
117. člen Zakona o kazenskem postopku
98. člen (1) Zakona o kazenskem postopku
402. člen (5) Zakona o kazenskem postopku
Zakon o sodnih taksah št. 7404
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Oškodovanka kot tožilka je dolžna plačati sodno takso za pritožbo.

[JEDRO]

Po 1. točki drugega odstavka 92. člena ZKP spadajo med stroške postopka tudi stroški za vročanje pisanj po pravni ali fizični osebi. Kdaj je procesni udeleženec, v predmetnem primeru oškodovanka kot tožilka, te stroške zakrivil je dejansko vprašanje, ki pa ga je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno razrešilo in za svoje zaključke navedlo sprejemljive razloge.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi določb 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oškodovanki kot tožilki Suzani Rupar naložilo v plačilo krivdno povzročene stroške vročanja sodnega pisanja v znesku 51,07 EUR, v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper sklep se je oškodovanka kot tožilka pravočasno pritožila. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Zatrjuje, da stroškov ni povzročila po svoji krivdi. Na prijavljenem naslovu vedno prevzame vsako pošto. Tu je detektiv nikoli ni iskal, niti ji ni vročil nobene sodne pošiljke. Naproša za vpogled v fotokopijo podpisa na vročeni sodni pošiljki. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je v prvem odstavku 94. člena ZKP uzakonjeno pravilo, da morajo procesni udeleženci, ne glede na izid kazenskega postopka, povrniti tiste stroške postopka, ki so jih povzročili po svoji krivdi. Po 1. točki drugega odstavka 92. člena ZKP spadajo med stroške postopka tudi stroški za vročanje pisanj po pravni ali fizični osebi. Kdaj je procesni udeleženec, v predmetnem primeru oškodovanka kot tožilka, te stroške zakrivil je dejansko vprašanje, ki pa ga je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno razrešilo in za svoje zaključke navedlo sprejemljive razloge. Pod točko 1 obrazložitve je zadostno utemeljilo razloge, ki tudi po prepričanju sodišča druge stopnje izkazujejo, da je bilo v predmetnem primeru vročanje sodnega pisanja po pooblaščenem vročevalcu upravičeno.

5. Po prvem odstavku 117. člena ZKP se pisanja vročajo praviloma po pošti, po varni elektronski poti ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku. Vročajo se lahko tudi po sodnem osebju po pooblastilu predsednika sodišča ali po uradni osebi organa, ki je odredil vročanje, neposredno pri tem organu. Če ni v posebnih določbah predpisano drugače, ZKP prepušča sodišču, da v vsakem konkretnem primeru z vidika ekonomičnosti ali potrebe hitrosti in zanesljivosti vročitve odloči, katerega izmed več možnih načinov vročanja pisanj bo izbralo (tako mag. Štefan Horvat v 5. točki komentarja k 117. členu ZKP, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba Ljubljana). Iz spisovnega gradiva gre ugotoviti, da je sodišče prve stopnje, glede na neuspešen poskus vročanja sodnega pisanja (sklepa o ustavitvi kazenskega postopka z dne 8. 1. 2015, opr. št. I K 10975/2014) oškodovanki kot tožilki po pošti, ko se je pošiljka 9. 2. 2015 sodišču vrnila z oznako „ni dvignil“ (list. št. 153), postopalo v skladu z načeli procesne ekonomičnosti ter hitrega in zanesljivega vročanja, ko je 22. 1. 2015 odredilo, da se sodno pisanje oškodovanki kot tožilki vroči po pooblaščenem vročevalcu detektivu J. T. iz L. Iz poročila slednjega z dne 18. 2. 2015 izhaja, da je sodni vročevalec 17. 2. 2015, ob 12.25 uri, po predhodnem dvakratnem iskanju naslovnice na naslovu, ki ga je navajala v predmetnem kazenskem postopku (F. u. ..., L.) ter po predhodnem dogovoru, naslovnici sodno pisanje vročil na H. p. …. v L. Naslovnica je po navedbah vročevalca osebno prejela in brez pripomb podpisala vročilnico. To poročilo je skladno predmetni vročilnici, na kateri je kot datum vročitve naveden 17. 2. 2015 in na kateri se tudi po laični presoji pritožbenega sodišča nahaja podpis, ki je že na prvi pogled identičen s podpisi oškodovanke kot tožilke na njenih ostalih vlogah v predmetnem kazenskem spisu. Prav tako je pooblaščeni vročevalec svoje stroške za nagrado za osebno vročitev in povrnitev izdatkov priglasil v skladu z veljavnim Pravilnikom o delovanju oseb, ki opravljajo vročanja v kazenskem in pravdnem postopku. Sklep prvega sodišča, da je predmetne stroške vročanja oškodovanka kot tožilka povzročila po svoji krivdi in da jih zato mora povrniti v skladu z določbo prvega odstavka 94. člena ZKP, je zato pravilen in zakonit.

6. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni niti zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo oškodovanke kot tožilke zavrnilo kot neutemeljeno.

7. Oškodovanka kot tožilka s pritožbo ni uspela in zato mora, po določbi prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 94. člena ZKP, plačati sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper odločbo o stroških postopka po tarifni št. 7404 Zakona o sodnih taksah (ZST-1), kot strošek pritožbenega postopka, ki bo odmerjena v posebnem plačilnem nalogu sodišča, pred katerim je tekel postopek na prvi stopnji.