Appeal dismissed; tax obligation arises for appeal against default judgment under ZST-1 unless statute specifies otherwise.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Če ZST-1 ali taksna tarifa ne določata drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Tako je na podlagi citiranega določila za postopek o pritožbi zoper zamudno sodbo nastala taksna obveznost ob vložitvi pritožbe. Ker tožena stranka ob vložitvi pritožbe zoper zamudno sodbo takse ni plačala, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo plačni nalog za plačilo sodne takse.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog z dne 17. 2. 2016.

2. Zoper navedeni sklep vlaga tožena stranka pravočasno pritožbo z obrazložitvijo, da sklep nima materialnopravne podlage v zakonu, zato nima pravnega učinka. Navaja, da izplačilo plače, stroškov prevoza in prehrane, regresa za letni dopust in odpravnine (pcto. 8.064,99 EUR s pp) ni individualni delovni spor na podlagi zakona, kar pomeni, da tožba nima materialno pravne podlage v pogodbi o zaposlitvi, kolektivni pogodbi in Zakonu o delovnih razmerjih, zato na tožbo ni mogoče odgovoriti. Meni, da tožeča stranka ne izkazuje pravne koristi za vložitev tožbe, vlagatelj, ki ne more biti tožena stranka, tako ne more biti zavezanec za plačilo sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. V konkretnem primeru gre za postopek o individualnem delovnem sporu premoženjske narave in sicer je tožeča stranka s tožbo z dne 26. 3. 2015 od tožene stranke zahteva izplačilo premalo izplačanih plač, stroškov prevoza in prehrane, regresov za letni dopust in odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Podana je stvarna pristojnost delovnega sodišča (tč. 1b 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, Ur. l. RS, št. 2/2004 s sprem.), zato je zmotna pritožbena navedba, da ne gre za individualni delovni spor.

6. Z začetkom veljavnosti ZST-1B (Ur. l. RS, št. 63/2013) so bile z dne 10. 8. 2013 določene sodne takse tudi v individualnih delovnih sporih premoženjske narave (taksna tarifa 2.2).

7. Če Zakon o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008) ali taksna tarifa ne določata drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Tako je na podlagi citiranega določila za postopek o pritožbi z dne 10. 2. 2016 zoper zamudno sodbo z dne 3. 2. 2016 nastala taksna obveznost ob vložitvi pritožbe. Ker tožena stranka ob vložitvi pritožbe zoper zamudno sodbo z dne 3. 2. 2016 takse ni plačala, je sodišče utemeljeno izdalo plačni nalog za plačilo sodne takse z dne 17. 2. 2016. Sodno takso za pritožbo je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo, v skladu s taksno tarifo po tarifni številki 2321 ZST-1 (za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari) in glede na vrednost izpodbijanega dela zamudne sodbe (7.723,84 EUR) v višini 230,00 EUR. Tako je neutemeljena pritožbena navedba, da takse za pritožbo ni dolžna plačati.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).